»Je kdo pri vas že pojedel vse?« smo spraševali odgovorne ob koncu kosila s štirimi hodi in dobili odgovor, da iz Globokega še nihče ni odšel lačen. To seveda še ni nujno pohvala, a kako leto in dan odprta gostilna gosta očitno ne pusti ne lačnega ne ravnodušnega. Pa naj gre za sezonsko gorenjsko jedačo ali za razmeroma pametno izbrano, sicer zelo enostavno vinsko karto, na kateri je najti prav vse, kar potrebujete za dobro večerjo, tudi kakšen domači sok. Za ljubitelje mehurčkov imajo Medota, Isteniča, Dar sonca in suho zlato radgonsko penino, ki smo jo pili mi, pa tudi domačo, brezalkoholno gorenjsko Vipijevo kolo iz proizvodnih obratov na Brezjah.
Kozarec tradicionalne ohlajene zlate radgonske (4,7 evra) je odprl kosilo, a kot se spodobi za prave gostitelje, so k mizi na natančno urejenem kmečkem vrtu prinesli tudi nekaj za zraven, pozdravček, ki je bil bolj pozdrav iz kuhinje. Humus z zelišči in domača jetrna pašteta s še toplim hlebcem kruha, zraven pa še domači, simpatično hrustljav krompirjev čips. Pri Globočniku je potem vse šlo v istem slogu, domače, sledljive in celo malce avtorsko obdelane jedi: govejo juho poboljšajo z ribano kašo, bučno juho obogatijo z ajdovo kašo, stročji fižol s kislo smetano in ocvirki, skuto z jabolki in koromačem …
Do tja vsekakor še pridemo, začeli pa smo s štirimi siri gorenjskih pridelovalcev, od mehkega mladega sira do pikantnega s čilijem, od zorjenega do klasičnega poltrdega. Oprema: rdeče grozdje, izvrstna slivova marmelada z gorčičnimi semeni in nekaj orehov. Za 11 evrov. V isti cenovni kategoriji so tudi hudo okusne hladne mesnine, ki jih prav tako nabavljajo v gorenjski mesarski soseščini: dimljena slanina, na debelo narezani domača salama in vratovina. Zraven so okisane čebulice in kumarice. Korekten uvod, ki ga je pospremil še vedno topel hlebček, ki je na mizo prišel na začetku.
Pred glavnimi obračuni smo si natočili radensko iz Petanjskega vrelca, Gaubejev zeleni silvanec in Vipijevo kolo ter ugotovili, da so tisti dan ob redni ponudbi na meniju pripravili tudi nekaj dodatnih idej. Danes so še pražena jetrca, stročji fižol in krača divjega prašička, je obetala šefica. Vzeli smo na znanje in se lotili najprej vročega stročjega fižola z ocvirki in kislo smetano, naše priljubljene poletne jedi, ki pri Globočniku stane okroglih deset evrov. Na drugi strani je bila kroglica divjačinskega tatarca, ki jo spretno napolnijo z gorčičnim maslom in ocvrejo, na krožniku pa za okuse skrbijo še lešnikova majoneza, robide in gel iz reduciranega malinovega kisa. Sijajna miniatura za 13 evrov.
Če so bile porcije do glavnih jedi še kolikor toliko obvladljive, ne premajhne in ne prevelike, se je kuhinji dokončno odtrgalo pri glavnih jedeh. Najprej so prinesli neobvladljivo število krožnikov s prilogami in solatami. Naj naštejemo, da se ne pozabi: zeleno solato z rdečo redkvico, solato iz kumar, paradižnika, stročjega fižola in čebule, ocvrte ajdove žgance, krompir z maslom, pire iz rdeče pese z grahom, polento s pestom in peno iz kisle smetane ter pražene bučke in korenje.
Vse to je pospremilo glavni jedi, na prizorišče je prispela velika krača divjega prašička v lastni omaki (32 evrov), ki so jo namenili eni osebi, zadostovala pa bi za kake tri lačne persone. O okusu pa niti ne bi razpravljali, takšne krače, sočne, dišeče in ravno prav pečene, smo nazadnje jedli v davnih zlatih časih gostilne na Skaručni.
Krača je pobrala vso pozornost, a le malo manj je bilo brez drobtin ocvrte piščančje rolade na pehtranovi omaki. Simpatična drugačna različica nedeljske pohane kure, ki so ji prav tako pripadale omenjene priloge, stane 22 evrov. Mimogrede, med glavnimi jedmi, ki so vedno na sporedu, glede na letni čas se spreminjajo le priloge, imajo še goveje stegno, mariniran svinjski file in konfitirano postrv.
Naš načrt pa je bil, čeprav nismo bili več lačni, pokusiti še sladice. Tudi te zvenijo znano, na krožniku pa se izkažejo za nekoliko predrugačene. Borovničev cmok je sicer res iz krompirjevega testa, a je podoben kuhani potički, podložijo ga s čokoladnim musom in pokrijejo s sladko hrustljavo skorjico. Obilna jed, a še več je bilo pijane neveste. Spet spomin na retro sladico, ki je pri Globočniku posodobljena: vaniljev puding s čokoladnim drobljencem, kepico piškotkovega sladoleda in čokoladni alkoholni praline na vrhu. Velika porcija bi znala še bolj kot nas razveseliti mlajše generacije, le praline zadržite zase.
Dejstvo je, da imajo na domačiji Globočnik v kuhinji človeka, ki zna sukati kuhalnico in ki razume, da je še ena, zadnja sladica turška kava z domačimi piškoti, ki jih morate pokusiti. Le upamo lahko, da bodo ostali v formi in zdržali tempo, ki so si ga zastavili, tako z jedmi kot cenami.
Več ocen gostiln preberite na mihafirst.si.
