Slovenija ima prav vse naravne pogoje, da se nevarni virus Zahodnega Nila kmalu pojavi tudi pri nas. Medtem ko poletje prinaša čas za sprostitev, sosednje in balkanske države bijejo bitko s strmim porastom okužb, ki so v Severni Makedoniji in Grčiji že terjale smrtne žrtve. V Srbiji so to poletje odkrili 11 primerov, število na novo okuženih pa je izrazito poskočilo prav v minulem tednu. Nevarnost je praktično pred našimi vrati, saj so na Hrvaškem potrdili primere okužbe že na petih lokacijah, pri čemer en bolnik zaradi zapletov potrebuje celo intenzivno nego.
Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zato ne puščajo dvoma in opozarjajo: »V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca ter skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava WNV tudi pri nas«. Pojavljanje te bolezni v našem okolju je namreč močno odvisno od specifičnih dejavnikov v naravi, med katerimi sta daleč najpomembnejši prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice).
Osemdeset odstotkov brez simptomov
Za učinkovito razumevanje tveganja je bistveno prepoznati, kako okužba sploh poteka in kdaj po nezaželenem piku komarja se dejansko pojavijo opozorilni znaki. Čeprav so poročila iz tujine upravičeno zaskrbljujoča, po uradnih podatkih NIJZ vendarle velja, da »po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov«. Le manjši del tistih, ki pridejo v stik z virusom, razvije kratkotrajno vročinsko bolezen, ki jo spremljajo slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih. Te blage oblike vročice Zahodnega Nila po navedbah strokovnjakov praviloma ne potrebujejo zdravljenja in se spontano razrešijo. Prava nevarnost pa nastopi pri hujših zdravstvenih zapletih, saj približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Pri teh nesrečnih bolnikih se izjemno hitro pojavijo resni znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja. Ko se pojavijo takšni dramatični simptomi, je nujen in neodložljiv takojšen obisk zdravnika, saj hude oblike bolezni ponavadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Za ustrezno pozornost in samoopazovanje je ključno vedeti, da je čas od okužbe do pojava bolezni običajno od 3 do 14 dni po okužbi.
Tveganje za starejše in imunsko neodporne
Za to virusno bolezen so načeloma dovzetne vse osebe, ki še niso bile okužene z virusom zahodnega Nila, pri čemer pa je edina tolažba ta, da je imunost po okužbi najverjetneje dolgotrajna. Kljub temu imajo osebe nad 50. letom starosti in osebe z okrnjeno imunostjo bistveno večje in resnejše tveganje za hujši potek bolezni. Sodobna medicina pri tej specifični bolezni žal ne ponuja hitrih in enostavnih rešitev, saj so na inštitutu jasni: »Učinkovitih protivirusnih zdravil ni«. Prav tako preventivnega ščita ne moremo preprosto zgraditi s pomočjo preventive pri osebnem zdravniku, saj cepiva ni na voljo. Obolelim z resnejšim potekom tako preostane zgolj to, da je zdravljenje simptomatsko t. j. z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podporno – dajanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme. Številne ob vseh teh strašljivih novicah skrbi tudi morebiten prenos z medčloveškim stikom, a je ta strah na naših tleh povsem odveč, saj na NIJZ zagotavljajo, da »v Sloveniji presejamo vse enote darovane krvi in dajalce organov na okužbo z WNV, zato možnosti prenosa ni«. Izjema ostaja le neposreden prenos v času nosečnosti z matere na otroka, a je »tovrsten prenos izjema in do negativnih učinkov na razvijajoč plod praktično ni«.
Kako se najučinkoviteje izogniti piku komarja?
Ker ciljanega zdravila in cepiva za preprečevanje bolezni ni na voljo, ostaja absolutno edino in daleč najučinkovitejše orožje stroga in dosledna preventiva pred piki insektov. Za zmanjšanje tveganja NIJZ vsem prebivalcem priporoča naslednje ukrepe:
1. Odstranjujmo stoječo vodo iz svojega okolja (v okolici bivališč, na vrtovih, na pokopališču,…) in s tem zmanjšujmo možnosti za razmnoževanje komarjev.
2. Na domačem dvorišču in vrtu moramo obvezno izprazniti ali zapreti posode za zalivanje, izprazniti podstavke za rože, odstraniti vodo iz zamašenih žlebov in jih sanirati.
3. Nujno je, da iz svojega zunanjega okolja odstranimo predmete, v katerih se voda zadržuje, na primer vedra, odprte plastenke, gume, vaze, igrače…
4. Pri gibanju v naravi upoštevajmo pravilo, da se mestom, kjer stoječe vode ne moremo odstraniti (na primer večje luže), izogibajmo.
5. Za zaščito telesa zunaj nosimo svetla oblačila in z njimi pokrijmo čim večji del telesa (dolgi rokavi in hlačnice).
6. Na kožo in oblačila redno nanašajmo zaščitna sredstva (repelente), pri čemer vedno dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca.
7. Zaščitna sredstva proti komarjem vedno nanesemo po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka.
8. Brez skrbi lahko poskrbimo tudi za najmlajše, saj lahko večino repelentov varno uporabljajo tudi otroci, starejši od 2 mesecev, nosečnice in doječe matere.
9. Svoje domove varno zaščitimo tako, da preprečujmo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem (komarnikov).
10. Kadar je to le mogoče, se izogibajmo zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja.
