Slovenijo občasno, v zadnjem času pa vse pogosteje, prekrije puščavski oziroma saharski prah. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre le za nedolžen pojav, ki nekoliko umaže naše avtomobile in obarva nebo v motne, mlečne odtenke ter zmanjša vidljivost, gre v resnici za resno okoljsko in zdravstveno vprašanje. V zraku se namreč močno povečajo koncentracije trdnih delcev, ki lahko negativno vplivajo na naše počutje in zdravje. Tako je tudi v teh dneh.
Saharski prah ali pesek doseže Evropo in Slovenijo zaradi specifičnih vremenskih pojavov. Zračni tokovi, natančneje izraziti južni in jugozahodni vetrovi, dvignejo ogromne količine finega peska iz afriških puščav in ga ponesejo visoko v atmosfero čez Sredozemlje vse do naših krajev. Sprva se prah običajno zadržuje v višjih plasteh ozračja, nato pa se zaradi padavin ali sprememb v zračnem pritisku spusti proti tlom. Znanstveniki opozarjajo, da lahko na vse pogostejši transport puščavskega peska vplivajo tudi podnebne spremembe.
Zakaj je puščavski prah nevaren?
Glavna nevarnost saharskega peska se skriva v njegovi sestavi in velikosti. Sestavljajo ga izjemno drobni delci, znani kot PM10 (delci s premerom, manjšim od 10 mikrometrov) in še manjši PM2,5 (manjši od 2,5 mikrometra). Ti delci vsebujejo različne minerale.
Zaradi svoje majhnosti so ti delci zelo nevarni za naše telo. Ne ustavijo se v nosni votlini, temveč z vdihavanjem prodrejo globoko v dihalni sistem – vse do pljučnih mešičkov, najmanjši delci pa lahko preidejo celo v krvni obtok. Povzročajo lahko lokalna vnetja sluznice, draženje oči, kašelj in vneto grlo, pri dolgotrajnejši izpostavljenosti ali zelo visokih koncentracijah pa tudi sistemska vnetja in oksidativni stres.
Mejne vrednosti in kje jih spremljati
Kakovost zunanjega zraka in onesnaženost z delci sta zakonsko regulirani. Dnevna mejna vrednost za delce PM10, ki je določena za varovanje zdravja ljudi, znaša 50 mikrogramov na kubični meter zraka (µg/m³). Ob močnih prehodih saharskega peska so te vrednosti pogosto močno presežene (v ekstremnih primerih lahko tudi večkratno).
Ker se koncentracije puščavskega prahu čez dan hitro spreminjajo glede na vetrove, je ključno sprotno spremljanje uradnih podatkov. Za Slovenijo te meritve in modele napovedi izvaja Agencija RS za okolje (ARSO).
Kje preveriti podatke? Obiščite uradno spletno stran ARSO, kjer najdete aktualne urne meritve in napovedi širjenja onesnaženosti za različne merilne postaje po Sloveniji (npr. Ljubljana, Kranj, Črna na Koroškem, Celje, Zagorje in tako dalje.).
Opozorilo za ogrožene skupine
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob takšnih dogodkih izdaja posebna priporočila, saj določeni posamezniki povišane vrednosti delcev v zraku občutijo veliko hitreje in huje kot ostali.
V ranljivo (ogroženo) skupino spadajo predvsem:
Bolniki z boleznimi dihal (npr. astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen - KOPB),
Bolniki z boleznimi srca in ožilja,
Starejši odrasli,
Dojenčki in majhni otroci.
Priporočila za zaščito:
Pri vrednostih med 50 in 100 µg/m³: NIJZ ogroženim skupinam priporoča, naj razmislijo o zmanjšanju intenzivnih telesnih aktivnosti na prostem (odsvetuje se tek, naporno kolesarjenje, težja fizična dela zunaj). Če se pojavijo simptomi (težje dihanje, pekoče oči, kašelj), naj dejavnosti na prostem zmanjša tudi splošna populacija.
Pri vrednostih nad 100 µg/m³ in več: Vsem, še posebej pa ranljivim skupinam, se močno priporoča zmanjšanje fizičnih aktivnosti na prostem. Svetuje se zadrževanje v zaprtih prostorih, v tem času pa je prav tako priporočljivo, da bivalnih prostorov ne zračite, dokler se raven delcev v zraku ne zniža.
