Čas dopustov in izletov v naravo je na vrhuncu, s tem pa se povečuje tudi možnost za bližnja srečanja z divjimi živalmi. Letos se zdi, da je kač v naravi bistveno več kot v preteklih letih. Zaradi mile zime in hitrega dviga spomladanskih temperatur, ki so pospešile bujno rast vegetacije, so idealne razmere za njihovo razmnoževanje in aktivnost nastale nekoliko prej. Ker se ljudje v vročih dneh množično zatekajo v hribe in gozdove, do prepletanja poti človeka in kače prihaja veliko pogosteje.
Čeprav so slovenske strupenjače (modras, navadni gad in laški gad) praviloma plašne in napadejo le, če se počutijo ogrožene, je ključno vedeti, kako ukrepati ob morebitnem ugrizu.
Posledice kačjega ugriza
Večina pikov kač je v nogo pod kolenom. Značilen znak pika sta vbodni ranici na koži v razdalji od 0,6 do enega centimetra, ki rahlo ali pa sploh ne krvavita. Posledice kačjega ugriza so lahko paraliza dihalnih in drugih mišic ter odpoved ledvic in motnje strjevanja krvi. Lokalno pa se pojavijo bolečine, rdečina in oteklina, ki ji lahko sledita motnja pretoka krvi in limfe ter odmrtje mišičnega tkiva, so pojasnili na NIJZ. Za preprečevanje kačjega ugriza je zelo pomembno preventivno vedenje: izogibati se je treba nevarnim območjem, še posebej ponoči, ko je večina kač najbolj aktivnih, nenehno je treba opazovati okolico, izbrati pravilno visoko obutev in oblačila.
V primeru ugriza kače je pomembno hitro in pravilno ukrepanje. Rano očistimo s tekočo vodo in razkužilom, ud imobiliziramo in človeku omogočimo mirovanje. Po potrebi mu lahko damo sredstvo proti bolečinam in čim prej organiziramo prevoz v bolnišnico.
V nemškem časniku Bild so pripravili poseben priročnik za prvo pomoč, ki opozarja na napake, ki jih ljudje v paniki prepogosto naredijo.
Brez prevezovanja uda: največja in najpogostejša napaka je tesno prevezovanje okončine nad ugrizom (na primer s pasom ali vrvjo). To ustavi prekrvavitev in lahko povzroči odmrtje tkiva (nekrozo), zaradi česar lahko žrtev izgubi ud. Prevez uda nad pikom priporočajo le v primeru ugriza najbolj strupenih kač in če se predvideva, da bo prevoz do bolnišnice trajal dlje kot eno uro. Prevez mora biti dovolj ohlapen, da ne moti oskrbe uda s krvjo.
Nikoli ne sesajte strupa: sesanje rane z usti je izjemno nevarno. Strup se skozi sluznico v ustih ali morebitne mikropoškodbe na dlesnih zelo hitro prenese tudi v vaš krvni obtok.
Ne zarezujte v rano: rezanje mesta ugriza z nožem, da bi strup »izkrvavel«, je mit. S tem le povečate tveganje hude okužbe in dodatno poškodujete tkivo ali živce.
Brez alkohola in kofeina: uživanje teh pijač po ugrizu pospeši srčni utrip in širi žile, kar pomeni, da se bo strup po telesu razširil bistveno hitreje. Prav tako na rano ne polagajte ledu.
Kaj je treba storiti (in to takoj)
Ko pride do ugriza, je čas ključnega pomena, a le, če ga porabite za pravilne ukrepe.
Ohranite mirno kri: Čeprav je to lažje reči kot storiti, je panika vaš največji sovražnik. Hitro dihanje in pospešen srčni utrip namreč pospešita prenos strupa po telesu. Žrtev naj se uleže in čim bolj miruje.
Imobilizirajte okončino: prizadeti ud (najpogosteje nogo ali roko) je treba imobilizirati, podobno kot pri zlomu. Ud naj počiva nekoliko nižje od ravni srca, saj to upočasni potovanje strupa proti vitalnim organom.
Odstranite nakit: roka ali noga bo po ugrizu skoraj zagotovo močno zatekla. Takoj odstranite ure, prstane in tesna oblačila, saj lahko kasneje delujejo kot nevarna preveza.
Takoj pokličite 112: pokličite reševalce in natančno opišite svojo lokacijo. Dispečerji vam bodo dali nadaljnja navodila in po potrebi organizirali helikopterski prevoz. Žrtev naj nikoli ne poskuša hoditi do avtomobila sama, če to ni absolutno nujno.
Uporaben nasvet: če je le mogoče in če je to varno (z razdalje vsaj dveh metrov), kačo fotografirajte s pametnim telefonom. Zdravnikom boste s tem močno olajšali identifikacijo vrste in omogočili hitrejšo izbiro ustreznega zdravljenja.
