Vsakič, ko v domu kaj prižigamo, ustvarjamo onesnaženje zraka. To velja ne glede na to, ali kuhamo na plinskem štedilniku, cvremo slanino, kurimo v peči na drva, prižigamo cigareto ali pa smo zgolj zažgali toast. »V zaprtih prostorih preživimo od 80 do 90 odstotkov časa,« je za britanski The Guardian pojasnil profesor Francis Pope, vodja katedre za atmosferske znanosti na Univerzi v Birminghamu. »Zaradi tega obstaja možnost, da koncentracije onesnaževal v zaprtih prostorih dosežejo zelo visoke ravni. To vpliva na dihala in srčno-žilni sistem, nekatere komponente delujejo rakotvorno, raziskovalci pa zbirajo tudi vse več dokazov, da onesnaženje zraka vpliva na kognitivne sposobnosti.«
Pomemben vir onesnaženja predstavlja tudi kuhanje na plin, opozarja profesor Frank Kelly z Imperial Collegea v Londonu. Pri tem nastaja dušikov dioksid, ki draži dihala in povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, demenco ter razvoj astme. Sproščajo se tudi drobni lebdeči delci, znani kot PM2,5. Ti delci v premeru merijo manj kot 2,5 mikrona, zaradi česar lahko prodrejo globoko v pljuča in dosežejo celo možgane. Rešitev je preprosta: redno zračite dom, med kuhanjem vedno vklopite kuhinjsko napo ter redno čistite ali menjajte njene filtre. Pozornost velja nameniti tudi sesalniku. Modeli s filtrom HEPA učinkovito zadržijo majhne delce in preprečijo njihovo vračanje v zrak.
Nevarnost iz pohištva in tekstila
Kljub vse več raziskavam, ki te snovi povezujejo z resnimi tveganji za zdravje, proizvajalci kemikalije dodajajo v zavese, blazine, vzmetnice in gradbene materiale že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. »Te kemikalije lahko dim med tlenjem požara naredijo še bolj strupen,« opozarja dr. Joanna Cloy iz škotske okoljske organizacije Fidra.
Profesorica Miriam L. Diamond z Univerze v Torontu dodaja, da vse več dokazov povezuje zaviralce gorenja z motnjami endokrinega sistema in znižanim inteligenčnim količnikom. Njen laboratorij je v otroških vzmetnicah odkril zaviralce gorenja, plastifikatorje in ftalate. »Ko smo simulirali otroka, ki skače po postelji, smo opazili pospešeno sproščanje kemikalij,« je pojasnila. Priporočljivo je izbirati izdelke iz materialov, ki se naravno bolj upirajo ognju, kot so volna, bombaž, usnje in masiven les.
Pasti čistil in dišav
V zadnjih letih smo postali skoraj obsedeni z brezhibno čistočo in intenzivnimi vonji v domovih. Posledično živimo obkroženi s koktajlom kemikalij, ki lebdijo v zraku, tudi če uporabljamo izdelke z oznako »naravno«. »Številna tako imenovana naravna čistila vsebujejo veliko hlapnih organskih spojin, za katere vemo, da v zaprtih prostorih reagirajo z ozonom ter ustvarjajo ultradrobne delce ali formaldehid,« svari Nicola Carslaw, profesorica kemije zraka na Univerzi v Yorku. To velja tudi za osvežilce zraka, eterična olja in dišeče palčke.
Profesor Frank Kelly poudarja, da večina ljudi predpostavlja, da so strokovnjaki čistila temeljito preizkusili, a to pogosto ne drži. »Ne razumemo dovolj dobro, kaj nam ti izdelki dolgoročno povzročajo, saj zakonodaja ne zahteva testiranja z zdravstvenega vidika,« pravi. Kakovost zraka lahko bistveno izboljšate tako, da zmanjšate uporabo izdelkov v razpršilu in izbirate izdelke brez dodanih dišav. Po vsakem čiščenju odprite okna, da kemikalije čim hitreje odstranite iz zraka.
Od posode do talnih oblog
Posebno pozornost si zaslužijo tudi drugi viri tveganj. Uporaba antibakterijskih čistil ne prinaša ne večje varnosti ne večje učinkovitosti od navadnega mila, hkrati pa prispeva k razvoju odpornosti mikrobov na antibiotike. Prav tako se strupeni delci kopičijo v hišnem prahu, kar je še posebno nevarno za majhne otroke, ki se plazijo po tleh.
Plastifikatorji, ki jih proizvajalci dodajajo trdi plastiki za večjo prožnost, se sčasoma sproščajo v okolje. Številni spadajo v skupino ftalatov, znanih hormonskih motilcev, ki jih študije povezujejo s povečanim tveganjem za otroško astmo. Dr. Paul Scheepers z Univerze Radboud v Nijmegnu pojasnjuje, da se te kemikalije iz vinilnih talnih oblog vežejo na prah, ki ga vdihavamo. »Najboljši način čiščenja vinila predstavlja mokro brisanje tal, ne sesanje,« svetuje.
Tudi varnost posode s premazom proti prijemanju sproža razprave. Vse več je dokazov, da snovi PFAS, znane kot »večne kemikalije«, predstavljajo tveganje za zdravje in okolje, zlasti če posameznik premaz opraska. Izogibajte se uporabi kovinskega pribora na takšnih površinah in poškodovane ponve zamenjajte. Priporočamo prehod na posodo iz litega železa ali nerjavečega jekla. Prav tako se izogibajte segrevanju hrane v plastičnih posodah v mikrovalovni pečici, razen če imajo ustrezno oznako. Varnejšo rešitev boste dosegli tako, da hrano pred segrevanjem preložite v stekleno ali keramično posodo.
Plesen kot posledica vlage
Če dom ostaja hladen, vlažen ali slabo prezračen, se lahko na stenah, stropih in pohištvu razvije plesen, ki predstavlja resen zdravstveni problem. Vzroka včasih ne moremo nadzorovati, na primer pri puščanju strehe, a v mnogih primerih lahko tveganje zmanjšamo s preprostimi navadami. Perilo sušite na prostem, če je le mogoče. Po prhanju in kuhanju odprite okna, da zmanjšate vlažnost, po potrebi pa uporabite ventilatorje ali razvlažilnik zraka.
