Za čebelarja in tajnika čebelarskega društva Krka Zagradec, Kristijana Rešetiča, se je lanski petnajsti avgust začel povsem običajno, a se je kmalu prevesil v dramatično bitko za življenje. Čeprav je bil kot izkušen čebelar pikov že povsem navajen, so se stvari tistega poletnega dne odvile popolnoma drugače, saj je ob prihodu k čebelnjaku brez ustrezne zaščitne opreme doživel pik, po katerem je začel zelo hitro opažati pojav koprivnice po telesu. Ob tem je takoj zaslutil, da se tokrat dogaja nekaj bistveno drugačnega in veliko resnejšega kot običajno.
Takoj se je odpravil proti hiši in stopil pred domače, nato pa se mu je nenadoma stemnilo pred očmi in je padel po tleh. Vse se je odvijalo zelo hitro, v manj kot desetih minutah po piku. Najbolj pretresljivo pri njegovi izkušnji je dejstvo, da je imel ves čas pri sebi avtoinjektor z adrenalinom, a si ga preprosto ni upal aplicirati, saj ga je paraliziral strah pred uporabo igle. Danes svoje odločitve močno obžaluje in odkrito priznava, da bi si zdravilo ob ponovitvi takšne situacije in zavedanju, kam vodijo simptomi, absolutno in brez oklevanja nemudoma apliciral, hkrati pa poudarja, da se od tistega dne čebelnjaku nikoli več ne približa brez popolne zaščitne opreme.
Anafilaksija se lahko pojavi kadarkoli v življenju
Njegova izkušnja je šolski primer tega, kako nepredvidljiva in izjemno hitra je lahko anafilaksija, kar je na včerajšnji novinarski konferenci izčrpno pojasnila izr. prof. dr. Mihaela Zidarn, specialistka interne medicine, pnevmologije, alergologije in klinične imunologije iz Klinike Golnik.
Kot je opozorila, je ena največjih in najnevarnejših zmot prepričanje, da se anafilaksija dogaja le ljudem z dolgo zgodovino hudih alergij, saj se lahko ta življenjsko ogrožajoča reakcija popolnoma prvič pojavi kadarkoli tekom življenja, celo v odrasli dobi, po stiku z alergenom, ki ga je posameznik prej vrsto let brez težav prenašal.
Najpogostejši sprožilci takšnih hudih reakcij so piki žuželk, različna zdravila in hrana, pri čemer se simptomi anafilaksije razvijejo izjemno hitro, neposredno po izpostavitvi alergenu, običajno v nekaj minutah in največkrat najkasneje v eni uri. Edina izjema pri časovnem zamiku je specifična in nekoliko redkejša alergija na meso sesalcev, znana kot alfa-gal sindrom, kjer lahko do reakcije pride šele nekaj ur po zaužitju obroka. Kombinacija alergena in telesne aktivnosti je najbolj pogosta pri alergiji na pšenico.
Simptomi so raznoliki
Ker pri anafilaksiji o preživetju dobesedno odločajo minute, je ključnega pomena, da bolniki, njihovi svojci in širša javnost znajo pravočasno prepoznati njene zelo raznolike simptome. Dr. Zidarn je slikovito pojasnila, da se reakcija pogosto začne z na videz nedolžnim srbenjem v dlaneh ali podplatih, ki mu hitro sledijo še drugi možni simptomi in znaki anafilaksije, kot so: stiskanje v grlu, pri čemer se začne bolnikov glas opazno spreminjati in postajati hripav. Temu se pogosto pridruži močno stiskanje v prsnem košu in oteženo dihanje, ki ga bolniki opisujejo podobno občutku pomanjkanja sape ob hitrem teku po stopnicah, čeprav v resnici mirujejo. V prsih se lahko pojavi občutek, kot bi se nekaj usedlo nanje ali kot bi jih stiskal neusmiljen oklep, ob poskusu dihanja pa je pogosto mogoče slišati piskajoč zvok, ki nakazuje, da so se dihalne poti nevarno zožile in zatekle.
Lahko se pojavi tudi koprivnica - izpuščaj, ki je podoben kot če nas opeče kopriva ali popikajo komarji. Anafilaksija ne poteka vedno enako, različne kombinacije simptomov so možne. Poleg težav z dihali lahko anafilaktični šok spremljajo tudi hudi prebavni simptomi, kot so nenadna slabost, silovito bruhanje in driska. Najtežji in neposredno smrtno nevaren zaplet pa nastopi, ko bolniku drastično pade krvni tlak, kar posameznik sprva občuti kot neobvladljivo slabost in pomanjkanje moči, da bi se sploh obdržal v pokončnem položaju. Bolniki, ki so to preživeli, pogosto opisujejo, kako se jim je nenadoma vse stemnilo pred očmi in so preprosto izgubili zavest, pri čemer se vse to odvija s strahovito hitrostjo, včasih v pičlih nekaj minutah.
Antihistaminiki ne pomagajo
V takšnih kritičnih trenutkih mnogi ljudje v paniki pomislijo na uporabo običajnih tablet proti alergiji, a dr. Zidarn opozarja, da antihistaminiki pri anafilaksiji ne morejo rešiti življenja in so povsem neustrezni za prvo pomoč. Prvi in najbolj očiten razlog je čas, saj vsaka tableta potrebuje vsaj pol ure, da sploh začne delovati in se absorbirati v krvni obtok, maksimalen učinek pa doseže šele po več kot eni uri, medtem ko se anafilaksija razvija in ubija v minutah. Drugi, še bolj strokovno pomemben razlog pa je sam mehanizem delovanja teh zdravil, saj antihistaminiki zgolj preprečijo vezavo histamina na receptorje, ne morejo pa izničiti učinka tistega histamina, ki se je ob hudi alergijski reakciji že masovno sprostil v telo.
Dr. Zidarn je to strokovno dejstvo ponazorila z izjemno nazorno prispodobo in pojasnila, da je jemanje antihistaminikov ob že razviti anafilaksiji enako, kot če bi poskušali zapreti ograjo hleva šele potem, ko so vsi konji že zdavnaj ušli. Edino zdravilo, ki dokazano, učinkovito in takoj rešuje življenja, je adrenalin, ki ga morajo imeti ogroženi posamezniki ves čas neposredno pri sebi, saj v trenutku, ko se reakcija začne, preprosto ni časa za iskanje zdravila v hiši ali avtomobilu.
Kljub zavedanju o nujnosti adrenalina pa medicinska praksa in izkušnje bolnikov, kot je Kristijan Rešetič, kažejo na ogromen problem strahu pred samo aplikacijo z avtoinjektorjem, saj se ljudje v paniki bojijo igle, napačne uporabe in prehodnih stranskih učinkov, kot je razbijanje srca. Prav zaradi tega medicinska stroka in bolniki z izjemnim upanjem pričakujejo prihod revolucionarnega adrenalina v obliki pršila za nos, ki ga je Evropska agencija za zdravila že uradno odobrila.
Novo zdravilo v obliki pršila za nos
Kot je poudarila dr. Zidarn, bo to zdravilo kmalu na voljo na našem tržišču in bo predstavljalo popoln preobrat v obvladovanju najhujših alergij, saj bo popolnoma odpravilo strah pred zbadanjem z iglo, zdravilo pa bo bistveno lažje za prenašanje in aplikacijo v najbolj stresnih trenutkih. Do takrat pa je izjemno pomembno, da vsakdo pozna temeljna pravila ukrepanja ob prvem sumu na anafilaksijo, pri čemer dr. Zidarn svetuje, da je prvi in najpomembnejši korak takojšen klic na številko 112. Strogo odsvetuje, da bi se bolnik ob začetnih simptomih sam usedel za volan in poskušal priti do bolnišnice, saj lahko med vožnjo hitro izgubi zavest, kar se nikoli ne konča dobro. Namesto tega se mora bolnik uleči na tla in dvigniti noge, da se ohrani pretok krvi v vitalne organe, v primeru, da je posameznik sam in mu grozi izguba zavesti ali bruhanje, pa se mora preventivno uleči na bok.
Za uspešno preprečevanje takšnih grozljivih dogodkov, predvsem ko gre za prehranske alergije, pa je nujna natančna in strokovno neoporečna zdravniška diagnostika, pri čemer dr. Zidarn opozarja na veliko past, ki preži na prestrašene paciente. V zadnjem času se namreč agresivno tržijo komercialni testi za intoleranco na hrano, ki so na voljo celo v obliki hitrih kompletov v lekarnah in ki na podlagi odvzema krvi določajo specifična IgG protitelesa. Specialistka alergologije je nedvoumno poudarila, da so ta protitelesa zgolj popolnoma normalen odziv zdravega imunskega sistema na hrano, s katero se vsakodnevno srečujemo, in ne pomenijo nobene bolezni. Če bi se zdrava oseba testirala s takšnim testom, bi neizogibno prejela pozitivne rezultate za številna živila, kar pomeni, da so takšni testi skrajno zavajajoči, strokovno nekoristni in služijo izključno ustvarjanju dobička proizvajalcev na račun strahu ljudi. Prava diagnostika alergij mora vedno potekati pod nadzorom specialista in vključuje natančen pogovor, specifične kožne vbodne teste in po potrebi bolnišnične provokacijske teste, saj le strokovno voden postopek in dosledna dostopnost adrenalina zagotavljata varno življenje bolnikov z najtežjimi oblikami alergij.
