Nova študija kaže, da v južni in jugovzhodni Evropi močno narašča število smrti zaradi vročine, prav tako se na naši celini množično širijo nove bolezni in alergije. Podnebna kriza vse huje prizadeva Evropo (in s tem tudi Slovenijo) – z neposrednimi in posrednimi negativnimi posledicami za naše zdravje.
Glede na aktualno poročilo z naslovom Lancet Countdown Europe Report 2026 se je število smrti zaradi vročine povečalo v kar 99,6 odstotka preiskovanih evropskih regij. V povprečju je po vsej Evropi evidentiranih 52 smrti več na milijon prebivalcev na leto, kot smo jih imeli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Dramatični porast
Alarmantne so predvsem številke za regije, kamor spada tudi naša država. Največji porast smrti zaradi vročine je bil namreč ugotovljen prav v južni in jugovzhodni Evropi. Letna opozorila o ekstremni vročini so v južni Evropi poskočila za kar 316 odstotkov.
Spreminjajoče se podnebje in vročina imata močan vpliv tudi na gospodarstvo: leta 2021 je bila zaradi pozitivnih temperaturnih odklonov gospodarska rast (BDP na prebivalca) v južni Evropi nižja za skoraj en odstotek.
Dodatno narašča tveganje za nalezljive bolezni. Vzrok: prenašalci, kot so komarji in nekatere vrste klopov, se zaradi toplejšega podnebja širijo in prenašajo nevarne viruse. Tveganje za izbruhe virusa Zahodnega Nila se je v južni Evropi povečalo za 127 odstotkov. Prav tako se je po vsej Evropi za povprečno 297 odstotkov povečalo tveganje za prenos denge.
Tudi alergiki posledice čutijo zelo jasno. Sezona cvetenja alergenih dreves se po novem začne en do dva tedna prej. S tem so ljudje dlje časa izpostavljeni cvetnemu prahu, kar poslabšuje stanja, kot je alergijski rinitis.
Svetla točka
Študija pa prinaša tudi zanimiv in pozitiven podatek za Slovenijo na političnem parketu. Medtem ko je opozarjanje na neposredno povezavo med podnebnimi spremembami in zdravjem v evropskem parlamentu na splošno zelo redko, so bili leta 2024 prav poslanci iz Slovenije – ob boku tistih s Poljskega in iz Nemčije – vodilni pri izpostavljanju te ključne problematike.
Strokovnjaki sicer odločno opozarjajo, da so zdravstveni vplivi podnebnih sprememb v Evropi že očitni in se bodo brez ustreznega povečanja prilagoditvenih ukrepov ter globalnih prizadevanj za zmanjšanje izpustov samo še pospešili. Nujni so integrirani pristopi, ki bodo pospešili energetsko tranzicijo in hkrati preprečili nadaljnja zdravstvena tveganja, še ugotavljajo.
