Psiholog Robert Hare je že leta 1980 oblikoval eno najbolj znanih lestvic psihopatije, ki vključuje lastnosti, kot so patološko laganje, pomanjkanje empatije in manipulativnost. Težava je, da je bila lestvica razvita predvsem na podlagi zaporniške populacije, zato ne opisuje nujno ljudi, ki svoje vedenje uspešno skrivajo, piše The Guardian.

Skupne značilnosti plenilske osebnosti

Avstralska raziskovalka Karen Mitchell je v svojem večletnem raziskovanju preučevala ljudi, ki so se pri svojem delu srečevali z izrazito manipulativnimi in plenilskimi osebnostmi.

Izpostavila je štiri skupine značilnosti psihopatov: močna potreba po nadzoru, občutek večvrednosti, maščevalnost in nepripravljenost na kompromise.

Takšni posamezniki so lahko izkoriščevalski, kruti, brez spoštovanja pravil in meja ter pripravljeni odgovornost za svoje ravnanje prelagati na druge.

Psihopati znajo pogosto ustvariti zelo prepričljivo podobo normalnosti. Delujejo samozavestno, prilagodljivo in družabno, hkrati pa so lahko zelo manipulativni, neiskreni in brez občutka krivde.

Zakaj jih je tako težko prepoznati?

Profesorica Essi Viding z University College London opozarja, da imajo takšni ljudje lastnost, ki druge še posebej zmede: lahko lažejo brez vidnega nelagodja.

Večina ljudi se ob razkritju laži počuti neprijetno, skrbita jih ugled in odziv okolice. Pri izrazito manipulativnih posameznikih tega odziva pogosto ni. Zaradi samozavesti lahko zato delujejo bolj prepričljivo kot ljudje, ki govorijo resnico.

Posebej nevarno je tudi obračanje vlog. Storilec lahko žrtev obtoži prav tistega vedenja, ki ga je sam zagrešil. V psihologiji zlorab je takšen vzorec znan: gre za zanikanje, napad ter obračanje vlog žrtve in storilca.

Tudi na delovnem mestu

Takšno vedenje ni omejeno na kriminalno okolje ali nasilne odnose. Lahko se pojavlja tudi v podjetjih in drugih organizacijah.

Manipulativni posameznik lahko sodelavce prepriča, da je sam žrtev, medtem ko je dejanska žrtev predstavljena kot problematična oseba. Posledice so lahko uničeni odnosi, izguba kariere in dolgotrajne psihološke posledice.

Strokovnjaki zato poudarjajo, da pri prepoznavanju nevarnega vedenja ni nujno najpomembnejša diagnoza. Pomembnejše je prepoznati ponavljajoče se vzorce manipulacije, pomanjkanje empatije, izkoriščanje drugih, laganje in zavračanje odgovornosti.

Kot pravi Viding, družba verjetno ne bo mogla popolnoma odpraviti teh osebnostnih lastnosti. Zato je pomembnejše, da ljudi naučimo pravočasno prepoznati opozorilne znake in kako se pred njimi zaščititi.

Priporočamo