Izbirčnost pri hrani je pri majhnih otrocih zelo pogost pojav. Običajno se pojavi med drugim in šestim letom starosti, vrhunec pa doseže okoli tretjega leta. Otroci pogosto zavračajo nova živila, imajo izrazite preference glede okusa, teksture ali videza hrane ter želijo jesti vedno enake jedi.
Gre za vedenje, ki ima tudi evolucijsko ozadje. Otroci so naravno bolj naklonjeni sladkim okusom, medtem ko grenke okuse pogosto zavračajo, saj je takšna previdnost nekoč predstavljala zaščito pred potencialno strupenimi rastlinami.
Današnje prehransko okolje je seveda bistveno drugačno kot nekoč. Proizvajalci hrane razvijajo izdelke z natančno izbranimi kombinacijami sladkorja, soli in maščob, ki so za otroke izjemno privlačne. Poleg tega živila pogosto spremljajo priljubljeni risani junaki, privlačna embalaža, igrače in intenzivno oglaševanje. Vse to povzroča, da otroci razvijejo močno naklonjenost visokopredelanim živilom, medtem ko sadje, zelenjava in druga manj intenzivno aromatizirana živila postanejo manj zanimivi.
Starši pogosto v konfliktu
Raziskovalci z Univerze v Sydneyju so s starši opravili številne poglobljene intervjuje. Mnogi so pripovedovali, da imajo občutek, da tekmujejo z izjemno močnim prehranskim marketingom, ki vpliva na želje njihovih otrok.
Posebej so izpostavili pojav »moči nagovarjanja«, ko otroci zaradi oglasov ali izdelkov z znanimi risanimi junaki vztrajno zahtevajo določena živila. Starši se zato pogosto znajdejo v konfliktu med željo po zdravi prehrani in vsakodnevnimi pogajanji pri mizi ali v trgovini.
Tradicionalno velja prepričanje, da večina otrok izbirčnost preraste že v predšolskem obdobju. Nova raziskava pa kaže, da se težave pogosto nadaljujejo tudi v osnovni šoli. Prav v tem času otroci dobijo več samostojnosti pri izbiri hrane, pogosteje obiskujejo rojstnodnevne zabave, trgovine in šolske prireditve, kjer so visokopredelana živila zelo dostopna.
Pomemben vpliv marketinga
Čeprav starši ne morejo popolnoma nadzorovati prehranskega okolja, lahko naredijo veliko za razvoj zdravih prehranskih navad. Strokovnjaki priporočajo, naj otrokom ponujajo raznoliko hrano brez siljenja in jih vključujejo v nakupe in pripravo obrokov.
Pomembno je še, da omejujejo izpostavljenost oglaševanju nezdravih živil in doma ustvarjajo prijetno vzdušje med otroki. Pomembno je razumeti, da otrokova izbirčnost ni nujno posledica »slabe vzgoje«. Na prehranske izbire vplivajo biološki dejavniki, družinsko okolje in vse bolj tudi agresiven marketing prehranske industrije, so ugotovili raziskovalci.
