Verjetno ste že neštetokrat opazovali ta ritual: vaš pes pride do svoje (ali vaše) postelje, začne intenzivno praskati in kopati s sprednjimi tacami, nato se nekajkrat zavrti v krogu in z globokim vzdihom končno zlekne k počitku. Za nas je preproga že popolnoma ravna, postelja pa mehka, a naš kuža očitno meni drugače. Zakaj to počne? Ne zato, ker bi bila vaša vzmetnica neudobna, temveč se odgovor skriva v pasji genetiki. Čeprav današnji psi spijo na ortopedskih blazinah in kavčih, globoko v sebi še vedno nosijo divji klic svojih prednikov – volkov in divjih psov.
1. Klic divjine: gradnja »gnezda«
V naravi divji psi in volkovi nimajo na voljo mehkih odej in varnih hiš. Njihova postelja so gozdna tla, travniki ali zemlja. Kopanje po tleh je bil osnovni način priprave varnega in udobnega ležišča. S praskanjem po listju, vejicah in zemlji so divji predniki odstranili kamenje, trnje ter celo odgnali nepovabljene goste, kot so kače, pajki in žuželke. Vaš domači pes s kopanjem po odeji zgolj poustvarja ta pradavni občutek varnosti in si »odstranjuje ovire«, čeprav teh na vaši preprogi seveda ni.
2. Naravna klimatska naprava
Kopanje je v divjini služilo tudi kot odličen način za uravnavanje telesne temperature. V vročih poletnih dneh je pes s kopanjem odstranil zgornji, pregreti sloj zemlje in prišel do hladnejših, osvežilnih plasti. V mrzlih zimskih nočeh pa si je s kopanjem ustvaril majhno luknjo oziroma vdolbino, v katero se je lahko zvil in tako zadržal telesno toploto ter se zaščitil pred hladnim vetrom.
3. Označevanje teritorija: »To je moja postelja!«
Ste vedeli, da imajo psi na blazinicah svojih tačk posebne žleze, ki oddajajo vonj? Ko vaš pes zagnano praska po postelji ali kavču, dejansko pušča svoj edinstveni osebni vonj na tisti površini. To je zanj način označevanja teritorija. Ostalim psom (in včasih tudi vam) sporoča: »To mesto je moje in tu se počutim varno.«
4. Zavrteti se v krogu za maksimalno varnost
Običajno po kopanju sledi še vrtenje v krogu. Tudi to je zaščitni mehanizem. Z vrtenjem so divji psi poteptali visoko travo ali sneg ter ustvarili pregledno območje, s katerega so lažje opazili morebitne plenilce. Hkrati vrtenje psu pomaga ugotoviti, iz katere smeri piha veter, kar je v naravi ključno za zaznavanje nevarnosti, preden ta sploh pride blizu.
Kdaj je kopanje razlog za skrb?
V večini primerov je večerno »postiljanje« povsem neškodljivo in naravno vedenje, ki ga ni treba preprečevati (razen če vaš kuža pri tem uničuje drago posteljnino). Če pa opazite, da pes koplje obsedeno, ne more najti miru ali zraven joka in pospešeno diha, je to lahko znak bolečine, na primer težave s sklepi ali pa hude tesnobe. V takem primeru je priporočljiv obisk veterinarja. Prav tako bodite pozorni na pasje kremplje – če so predolgi, bo praskanje povzročilo več škode na vašem pohištvu, zato poskrbite za redno striženje. Naslednjič, ko boste opazovali svojega ljubljenčka pri njegovem večernem ritualu, se nasmehnite. Pred vami ni le razvajen hišni pes, temveč majhen, kosmat odmev divjega volka, ki si ustvarja svoj popoln kotiček za miren spanec.