Britanci so v zadnjih letih zamenjali toliko premierjev, da bi človek za osvežitev spomina potreboval seznam. David Cameron, Theresa May, Boris Johnson, Liz Truss, Rishi Sunak, Keir Starmer. Vsak je prišel na Downing Street 10 z velikimi besedami, resnim obrazom in obljubo, da se zdaj začenja nekaj novega. Vsak je nato tudi odšel. Larry pa je ostal.
Sivi tigrasti maček, uradno imenovan »Chief Mouser to the Cabinet Office« (glavni lovilec miši za premierjev kabinet), se je v rezidenco britanskega premierja preselil februarja 2011, še v času Davida Camerona. Pripeljali so ga iz zavetišča Battersea, ker naj bi imel dober nos za miši. A Larry je hitro postal nekaj več kot hišni lovec. Postal je stalen obraz britanske oblasti, čeprav večino časa deluje, kot da ga to niti najmanj ne zanima.
In prav v tem je njegova zvezdniška moč. Larry ne daje izjav, ne razlaga anket, ne obljublja preobratov in ne krivi prejšnje vlade. Leži pred vrati, čaka, se sprehodi mimo kamer in včasih nase preusmeri pozornost s tistih, ki so za to plačani. Ko se pred številko 10 zberejo novinarji, je pogosto dovolj, da se pojavi on, in politična drama za nekaj sekund postane mačja.
Njegova prednost je tudi birokratsko popolna: Larry ni osebni maček nobenega premierja. Pripada Downing Streetu. Zanj skrbijo uslužbenci, zato se ob menjavi oblasti ne seli z odhajajočim predsednikom vlade. Premierji odnesejo škatle, fotografije in politične brazgotine. Larry obdrži prag.
Zato se je okoli njega spletla skoraj idealna britanska šala. V državi, ki se rada ponaša s tradicijo, urejenostjo in mirnim prenosom oblasti, je v obdobju političnih pretresov najbolj prepričljiva stalnica postal maček. Preživel je brexit, konservativne vojne, kratko ero Liz Truss, zamenjavo oblasti in zdaj še novo negotovost okoli laburistov. Če bi imel volilni štab, bi bil verjetno nepremagljiv.
Britanski mediji ga ob vsaki krizi znova odkrijejo, kot da gre za starega komentatorja, ki je vse videl in ga nič več ne preseneti. Morda zato Larry deluje tako pomirjujoče. V politiki, kjer vsi govorijo, on molči. V hiši, kjer se vsi pripravljajo na odhod, on ostaja. In medtem ko se Britanci sprašujejo, kdo bo naslednji premier, je odgovor na drugo vprašanje že znan: Larry bo tam. Spet.
