Ko so se v koncernu Volkswagen odločili, da bo Cupra prerezala popkovino s Seatom in postala samostojna znamka, pisalo se je leto 2018, je bil namen jasen: trgu ponuditi drzno športno znamko avtomobilov, pa vendar ne kakšno superšportno, temveč za vsak dan, tudi cenovno še vedno dostopno. A hočeš nočeš s športnostjo še vedno povezujemo predvsem avtomobile, ki imajo pod pokrovom bencinske motorje, po možnosti velike, močne, rohneče. In skoraj prepričani smo, da si takrat še nihče ni mislil, da bodo le štiri leta pozneje ob razodetju prvega koncepta športnega terenca terramar pri Cupri razkrili, da bo šlo za zadnji nov avtomobil znamke, ki bo ponujal tudi motorje z notranjim zgorevanjem. Vmes so sicer resda nekateri pri elektriki potegnili ročno zavoro, a kakor stvari stojijo ta trenutek, za terramar še vedno velja zapisano.
Tudi terramar zna biti že dodobra elektrificiran, saj je med drugim na voljo v priključnohibridni različici, sami pa smo se pred časom družili s takšno, ki jo je poganjal izključno 2-litrski turbobencinski motor z dobrimi 200 konji (150 kilovati) moči. Ta se je prenašala na vsa štiri kolesa, del pogonskega sklopa je bil tudi samodejni menjalnik, vse skupaj pa je zagotavljajo prijetno vožnjo, z odločnim in zveznim pospeševanjem, v času različnih stopenj pomoči elektrike je malce višjo številko dosegla le poraba bencina. Ta se je namreč gibala okoli osmih litrov na 100 kilometrov, kar upoštevajoč vse skupaj, poleg močnega motorja in načina pogona še to, da gre vendarle za precej velik (dolžina več kot 4,5 metra) avtomobil, sicer sploh ni pretirano visoka številka, a ob vseh možnih hibridih smo v zadnjem času pač vajeni nižjih.
Terramar je oblikovno tipičen predstavnik svoje znamke, kar z drugimi besedami pomeni, da je Cupri zelo hitro uspelo uveljaviti svojo identiteto. Kar se namembnosti in uporabnosti tiče, pa bi ta atraktivni SUV označili za uporaben, družinski, a vseeno športen avto. Ali drugače: terramar glede na prostornost v potniški kabini in prtljažniku ponuja gostoljubje vsej družini, tudi ko se ta poda na dopust (če le ne potrebuje preveč prostočasnih rekvizitov, saj čudežev od tovrstnega avtomobila vseeno ne gre pričakovati), med običajno vožnjo je tudi presenetljivo udoben, hkrati pa očetu ali mami, ki uživa v vožnji, ponuja tudi tovrstne užitke, ko je za volanom sama. Ceste se namreč drži odlično, zavoje požira z užitkom in v njem se boste dobro počutili, dokler …
Dokler se ne boste preveč ubadali z različnimi nastavitvami. Daleč od tega, da je Cuprin infozabavni sistem najbolj zapleten, je boljši od številnih, pohvale si zaslužijo tudi dejanski, fizični gumbi in stikala na volanu. A tu je z gumbi tudi konec – vse drugo je na dotik, pod velikim zaslonom pa so tudi drsniki, ki znajo marsikomu pošteno kravžljati živce. Res je, enake ima veliko avtomobilov koncerna Volkswagen, videti so lepo, to je pa tudi to.
Je pa pri Cupri treba pohvaliti še uporabo materialov, izdelavo in predvsem to, da so se ognili raznim bleščečim dodatkom – takšni mat barve delujejo lepše in se predvsem obnesejo bolje v boju s prahom in prstnimi odtisi.
Cena? Kot vselej gre za relativni pojem, se je pa treba zavedati, da je Cupra vseeno pozicionirana malce višje od nekaterih ljudskih znamk.
