Pri Agencija za varnost prometa (AVP) svetujejo, naj otroci čim dlje ostanejo obrnjeni v nasprotni smeri vožnje. Ne, to ni šala. Tak položaj, zlasti ko je otroški sedež v zadnji vrsti, starše spravlja ob živce. Zlasti ko v vozilu nimajo drugih starejših sopotnikov. Ko je dojenček glasen, je težko vedeti, kaj ga je vznemirilo. Ko je preveč tiho, se ti po glavi spet pletejo čisto katastrofalne misli. Nekaj pomagajo dodatna ogledala na vzglavnikih zadnjih sedežev, še vedno pa otroka težko dosežeš, kaj šele potolažiš med čakanjem na zeleno luč ali ko si začasno ustavljen ob cesti. Je pa tak položaj za otroka še vedno najvarnejši ob morebitnem trku.
»Bistveno bolje zaščiti otrokovo glavo, vrat in hrbtenico, ki so pri mlajših otrocih še posebno občutljivi,« nam je pojasnila Ana Šestan iz AVP. Hkrati priporoča, naj otroci ostanejo obrnjeni nazaj vsaj do dopolnjenega 15. meseca starosti. »Še bolje pa do približno četrtega leta oziroma do največje višine ali mase, ki jo dovoljuje proizvajalec sedeža.«
Do četrtega leta? To zna presenetiti marsikaterega starša, ki je kar se da hitel presedlati na stolček, obrnjen naprej. Še zlasti utegne biti za marsikaterega starša vožnja z otrokom, obrnjenim nazaj, izziv okoli drugega leta starosti, ko se otroški center za ravnotežje razvije ravno dovolj, da jim med vožnjo lahko začne postajati slabo. Ne pa še dovolj, da bi si tudi sami pred usti držali vrečko.
Kljub temu so varnostni predlogi jasni. Šele ko otrok preraste lupinico ali sedež, obrnjen nazaj, naj preide v večji otroški sedež, ki mora ustrezati njegovi telesni višini in masi. Pri izbiri tega sedeža pa je seveda spet treba upoštevati navodila proizvajalca.
Kdaj preklopiti naprej in kam namestiti sedež?
»Jahač brez naslonjala je z vidika varnosti najmanj priporočljiva možnost,« opozarja Šestanova. »Otroku ne ponudi bočne zaščite, ima manj podpore glavi in slabše pomaga pri stabilnem vodenju ramenskega pasu. Zato priporočamo uporabo otroškega sedeža z naslonjalom čim dlje, vse dokler otrok ne doseže višine, pri kateri lahko varnostni pas pravilno poteka čez ramo in medenico brez dodatnega sedeža.« Tudi sicer morajo biti v Sloveniji po zakonodaji otroci, manjši od 140 centimetrov ali lažji od 36 kilogramov, med vožnjo pripeti z ustreznim zadrževalnim sistemom, ki je primeren njihovi telesni višini in masi.
Za omenjene neprijetne trenutke, ko si z otrokom sam v avtu, obstaja sicer pogojna rešitev, da otroka posedemo na sovoznikov sedež. Otroci tam smejo sedeti, če so pravilno nameščeni v ustreznem otroškem zadrževalnem sistemu. »Če je otrok obrnjen v nasprotni smeri vožnje, mora biti sovoznikova zračna blazina obvezno izključena, sicer lahko ob sprožitvi povzroči zelo hude poškodbe,« pojasnjuje Šestanova. Če otrok sedi v smeri vožnje, pa moramo ob pravilno nameščenem otroškem sedežu upoštevati tudi postavitev sedeža vozila. Ta naj bo premaknjen čim bolj nazaj, da je razdalja do zračne blazine čim večja.
»Kljub temu statistike in številne raziskave kažejo, da je zadnja klop, zlasti sredinski sedež, kadar omogoča pravilno pritrditev otroškega sedeža, praviloma najvarnejše mesto v vozilu. Če sredinski sedež tega ne omogoča, je zelo varen tudi eden od bočnih sedežev zadaj. Zato AVP priporoča, da otroci, kadar je to mogoče, sedijo na zadnjih sedežih,« pojasni Šestanova.
Ali so vrtljivi sedeži varni?
Lani je AMZS z objavo rezultatov testov otroških sedežev vzbudil tudi kar precej dvomov o primernosti vrtljivih otroških sedežev. Strah sta zakuhala sedeža chipolino olympus i-size in reecle 360, ki sta se med trkom ločila od podlage. Letos pa so temu seznamu pri AMZS dodali še podobne sedeže buf boof tweety plus, ding aiden 360, kidiz 360, kidszone i-size 360, lettas i-size 360, miophy i-size 360 in xomax 946i.
Zato se poraja vprašanje, ali je takšna zasnova sedežev nevarna že sama po sebi. Pri AVP pravijo, da vrtljivi sedeži sami po sebi niso manj varni od drugih sedežev. »Pomembno pa je poudariti, da je varnost posameznega sedeža odvisna predvsem od rezultatov neodvisnih preskusov trčenja ter pravilne uporabe, ne od same možnosti vrtenja,« pripomni Šestanova. Dodaja, da je največja prednost vrtljivih sedežev lažje nameščanje otroka, zaradi česar je manj možnosti za nepravilno pripenjanje. Je pa nujno, da je sedež pred vožnjo vedno pravilno zaklenjen v dovoljenem položaju.
Da se lahko podobno zgodi tudi s sedeži, ki niso vrtljivi, je pokazal letošnji test AMZS. Sedež kinderkraft mink pro 2 z isofix osnovo base mink FX2 se je med čelnim preskusnim trkom povsem ločil od isofix osnove, sedež pa je z 11-kilogramsko lutko vred odtrgalo od štirih zapornih kavljev na isofix osnovi. »Otrok bi ob takšnem trku z veliko verjetnostjo z glavo močno udaril v notranjost vozila, kar lahko povzroči hude poškodbe glave in vratu,« so ponesrečen test komentirali pri AMZS.
Ključ do varnosti sta pravilna montaža in pripenjanje
Možnost napak pri namestitvi kakovostnih otroških sedežev se s sistemom isofix zmanjšuje, saj omogoča neposredno pritrditev sedeža na konstrukcijo vozila. »Zaradi enostavnejše in praviloma pravilnejše namestitve ga priporočamo, kadar je na voljo,« pravi Šestanova, hkrati pa zagotavlja, da tudi sedeži, pritrjeni z varnostnim pasom, zagotavljajo visoko raven zaščite, če so nameščeni natančno po navodilih proizvajalca in če je pas pravilno speljan ter dovolj zategnjen. »Največje tveganje še vedno predstavljajo nepravilno nameščeni ali nepravilno uporabljeni otroški sedeži, ne pa način njihove pritrditve,« dodaja.
V AVP ob spremljanju rezultatov neodvisnih varnostnih testov svetujejo tudi, da pred nakupom sedež preizkusimo v svojem vozilu. Pomembno je tudi, da otroški sedež prilagajamo otrokovi rasti in da pasove redno ustrezno zategujemo. Prav tako naj ne zapademo v miselno past, da se nesreča ne bo zgodila, če gre zgolj za kratko pot. Te se lahko zgodijo tudi na zelo kratkih poteh. »Zato naj bo otrok vedno pravilno pripet – na vsaki vožnji ne glede na njeno dolžino,« še opozori Šestanova.
Med najpogostejše napake sodi tudi odločitev, da otroka, ko ga položimo v otroški stolček, ne slečemo iz debele zimske jakne. Zaradi tega varnostni pasovi ob trku otrokovega telesa ne zadržijo dovolj učinkovito. Enak problem nastopi, ko otrok nima oblečene debele jakne, a mu preohlapno zategnemo pas. Rado pa se zgodi tudi, da otroku nepravilno speljemo pas čez telo. Vsekakor je nujno vsakič preveriti tudi, ali je zračna blazina na sovoznikovem sedežu izklopljena, ko tja postavimo v obratno smer obrnjen otroški stolček.
