Ko potujete, morda v zgodbi na instagramu delite svojo trenutno lokacijo, na facebooku označite, da ste na letališču, ali pa na omrežju X objavite kulinarično izkušnjo iz nove restavracije. Vse to vam omogoča funkcija geolokacije, s katero fotografiji, videoposnetku ali kateri koli drugi multimedijski vsebini dodate podatke GPS o svojem položaju. To je eden od najbolj praktičnih načinov za dokumentiranje naših potovanj.
Vendar ima geolokacija, tako kot večina tehnologij, tudi svoje slabosti. Ko boste naslednjič v dilemi, ali bi delili svojo lokacijo, pomislite na naslednje scenarije.
Pritisk na naravo in množični turizem
Za turistične točke iz vodnikov ali regije v razvoju, ki želijo privabiti več obiskovalcev, je lahko objava z označeno lokacijo prava prodajna uspešnica. Kot poroča National Geographic, pa je drugače s kraji, kot je kanjon Horseshoe Bend, kmetija Bogle Seeds ali slapovi Kaaterskill. Ti nimajo ustrezne infrastrukture za množice obiskovalcev, zato je geolokacija eden ključnih dejavnikov, ki povzročajo eksplozivno rast obiska priljubljenih točk in škodujejo lokalnemu okolju. National Geographic navaja primer kmetije Bogle Seeds v Ontariu v Kanadi, kjer so morali julija 2018 začasno zapreti vrata, saj se je v enem samem dnevu nanjo zgrnilo kar 7000 obiskovalcev, ki so za seboj pustili ogromno smeti in uničili sončnice. Pred leti so štiri osebe izgubile življenje, ki so se želele fotografirati na priljubljeni točki pri slapovih Kaaterskill v ameriški zvezni državi New York.
Po poročanju portala Vox je znamenitost Horseshoe Bend v Arizoni v devetdesetih letih prejšnjega stoletja obiskalo približno 2000 turistov na leto.
Danes se je to število povzpelo na 1,5 milijona. Portal navaja, da je strma rast neposredna posledica objav z geolokacijo.
Čeprav je težko napovedati, katera objava bo postala viralna, morajo lokalne skupnosti danes nujno upoštevati hitrost, s katero lahko geolokacija spodbudi množični turistični obisk.
Grožnja za živali in osebno varnost
National Geographic še navaja, da se z napredkom tehnologije izboljšujejo tudi metode, ki jih uporabljajo divji lovci in tihotapci. Julija 2023 je neznanec poskušal vdreti v e-poštni račun Krišnamurtija Rameša, raziskovalca na indijskem inštitutu za prostoživeče živali (Wildlife Institute of India). Ta je takrat sodeloval v programu spremljanja živali v nacionalnem parku Panna v zvezni državi Madža Pradeš.
V raziskovalčevem računu so bili šifrirani podatki GPS o gibanju bengalskega tigra, incident pa je sprožil številna vprašanja o tako imenovanem spletnem krivolovu. Čeprav so dokazi o tem, da lovci dejansko uporabljajo geolokacijske vsebine za sledenje divjim živalim, za zdaj bolj na ravni posameznih primerov, nekateri raziskovalci ne izključujejo možnosti, da bi podatki GPS lahko postali močno orožje v rokah krivolovcev.
Obstaja pa še ena nevarnost, piše National Geographic. Hekerji lahko geolokacijske objave izkoristijo za preprosto sledenje posameznikom. Glede na količino podatkov, iskalnih orodij in lokacijskih storitev, ki so danes na voljo na trgu, so lahko ranljive skupine resno ogrožene, če se njihova lokacija nehote razkrije na fotografiji, ki ima geografsko oznako.
Kako potovati odgovornejše?
National Geographic svetuje, da lahko tveganje na potovanjih zmanjšate tako, da funkcijo geolokacije enostavno izklopite v nastavitvah zasebnosti, kjer onemogočite lokacijske storitve.
Za odstranjevanje metapodatkov o lokaciji z že posnetih fotografij pa lahko uporabite tudi namenske aplikacije, kot je ImageOptim. Najpomembnejše pa je, da uporabljamo zdrav razum in se že v izhodišču obnašamo odgovorno, ko gre za deljenje naših geografskih in drugih osebnih podatkov.
