Dolgo uveljavljeno prepričanje, da je industrijska revolucija zgolj povečevala oblačnost in s tem prispevala k ohlajanju planeta, je postavljeno pod vprašaj. Nova študija namreč razkriva nepričakovan podnebni paradoks. Oblaki nad določenimi deli severne poloble danes vsebujejo manj vodnih kapljic kot pred letom 1850.
Znanstvena ekipa, ki jo je vodil Hunter Y. Brown z Univerze v Wyomingu v sodelovanju s strokovnjaki iz Pacifiškega severozahodnega nacionalnega laboratorija (PNNL), je ugotovila, da sta jugovzhod Združenih držav Amerike in Združeno kraljestvo izjemi v svetovnem merilu. Medtem ko se je na globalni ravni število oblačnih kapljic zaradi industrijskih izpustov povečalo, ti regiji presenetljivo zaznavata upad. Izsledki raziskave, nedavno objavljeni v znanstveni reviji Geophysical Research Letters, nakazujejo, da smo onesnaženost zraka v predindustrijski dobi močno podcenjevali.
Za razumevanje tega pojava je ključna vloga aerosolov, torej drobnih delcev v ozračju, ki nastajajo pri izgorevanju. Ti delci delujejo kot kondenzacijska jedra, okoli katerih se nabira vlaga. Več ko je aerosolov, več je vodnih kapljic, zaradi česar so oblaki gostejši, bolj beli in posledično bolj odsevni. Takšni oblaki delujejo kot naravni ščit, saj odbijajo sončno svetlobo nazaj v vesolje in s tem hladijo planet.
Da bi pojasnili, zakaj so oblaki nad ZDA in Britanijo danes lažji, so raziskovalci uporabili E3SMv3, napreden podnebni model ameriškega ministrstva za energijo. V okviru projekta, poimenovanega Nephele, so izvedli več kot 500 ločenih računalniških simulacij, pri čemer so spreminjali 25 različnih fizikalnih parametrov. Omenjena anomalija je bila prisotna v kar 97,5 odstotka vseh simulacij, kar izključuje možnost statistične napake in potrjuje robustnost odkritja.
Dim prvih naseljencev
Vzrok za ta pojav se skriva v zgodovinskih dejavnostih okoli leta 1850. Takrat so prebivalci jugovzhoda ZDA in Velike Britanije množično sežigali les in drugo biomaso. Ameriški priseljenci so ob agresivnem krčenju gozdov ustvarjali nepredstavljive količine dima, zaradi česar je bil ta del ZDA največji porabnik biomase na prebivalca na svetu. Hkrati je Velika Britanija že pospešeno uvajala premog v zgodnjih fazah svoje industrijske revolucije.
Izpusti teh organskih delcev so bili še posebej intenzivni v zimskih mesecih (od novembra do marca), ko v ozračju naravno primanjkuje kondenzacijskih jeder in so oblaki za zunanje vplive najbolj občutljivi. Oblaki so bili pred več kot stoletjem in pol zaradi tega sežiganja znatno bolj nasičeni s kapljicami kot današnji. Ker so se tovrstne emisije v teh regijah do danes zmanjšale, so se oblaki tam posledično razredčili.
Kaj to pomeni?
Odkritje prinaša resne posledice za natančnost prihodnjih podnebnih projekcij. Mednarodni protokol za oceno podnebnih modelov (CMIP6), ki ga uporabljajo klimatologi po vsem svetu, namreč jemlje leto 1850 kot izhodiščno, neokrnjeno stanje pred industrijskim onesnaženjem.
Vendar zgodovinski podatki in najnovejše analize vzorcev iz ledenih vrtin ter sedimentov kažejo, da je bilo zažiganje biomase takrat od dvakrat do štirikrat močnejše od trenutnih uradnih ocen. Znanstveniki opozarjajo, da upoštevanje leta 1850 kot čiste osnove pravzaprav umetno zmanjšuje razliko v onesnaženosti med preteklostjo in sedanjostjo. Posledično to pomeni, da je bil hladilni učinek oblakov, ki sicer blaži globalno segrevanje, v dosedanjih modelih morda napačno ovrednoten.
Ali povedano drugače: raziskava ne pomeni, da so podnebne spremembe kaj manj nevarne ali da zmanjšanje izpustov ni potrebno. Zemlja se zaradi toplogrednih plinov še naprej segreva. Vendar pa gre za ključen podatek pri določanju »podnebne občutljivosti« – za koliko se bo Zemlja segrela ob podvojitvi ogljikovega dioksida. Ker so ozračje s kurjenjem in požigalništvom onesnaževali že prej, lahko znanstveniki izključijo najbolj katastrofalne scenarije segrevanja, ki so temeljili na predpostavki nenadnega skoka vpliva aerosolov.
Čeprav gre za prelomne ugotovitve, pa avtorji študije poudarjajo, da rezultati trenutno temeljijo na enem samem modelu. Za dokončno potrditev in natančnejše ocene o tem, kako močno so aerosoli dejansko vplivali na segrevanje našega planeta, bodo nujne nadaljnje primerjave z drugimi globalnimi podnebnimi modeli.
