Bijelo dugme so v prostorih nekdanje Jugoslavije med vsemi rock skupinami pri poslušalcih pustili največji vtis, nekoliko manj pa so priljubljeni med glasbenimi kritiki. Goran Bregović je o tem povedal: »Za vse, kar je kiča v jugoslovanski glasbi, sem najzaslužnejši jaz. Ne le da koketiram z narodno glasbo, jaz sem narodna glasba. Nikoli nisem bil ljubitelj recenzentov, glasbo sem delal za to, da bi obstala med ljudstvom.«
Album z enostavnim naslovom Bijelo dugme je nastal po odhodu Željka Bebka. Po uspešni turneji leta 1983 so si vzeli nekaj odmora, Bregović je odšel na pot okoli sveta, Bebek pa je posnel samostojno ploščo Mene tjera neki vrag. Za novega pevca je bil v igri Alen Islamović, ki pa je raje ostal v Divljih jagodah, saj je razmišljal, da bi se Bebek znal vrniti. Novi vokalist je tako postal Mladen Vojičić - Tifa, ki je bil pred tem v bendih Top in Teška industrija.
O obravnavani pesmi nam je svoje mnenje povedal Jani Kenda, dolgoletni glasbeni urednik na Valu 202, zdaj upokojenec: »Lipe cvatu, sve je isto k'o i lani je z aranžmajem z uporabo lokalnega melosa eden od najboljših primerov Bregovićevega 'pastirskega' rocka, z ljubezensko temo o razhodu; njihov sedmi album Bijelo dugme (1984), pa je znan tudi zaradi slike Uroša Predića Kosovka devojka na ovitku, pa tudi edini s pevcem Mladenom Vojičićem - Tifom.«
Bijelo dugme so 50 let delovanja v okviru turneje Doživjeti stotu zaznamovali tudi v Sloveniji, s koncertom v ljubljanski Areni Stožice 21. februarja.
