Če bi scenaristi filmske franšize Osmi potnik iskali navdih za novo poglavje, jim ne bi bilo treba daleč – dovolj bi bilo, da bi se potopili več kilometrov pod gladino Atlantskega oceana. Znanstveniki so namreč med skoraj mesec dni trajajočo odpravo odkrili vrsto nenavadnih bitij in doslej neznanih hidrotermalnih polj, ki razkrivajo, kako malo v resnici poznamo globine našega planeta.
Odprava je potekala približno 1300 kilometrov od brazilske obale, na enem najmanj raziskanih območij Atlantskega oceana. Raziskovalce je tam čakalo več presenečenj, med njimi redek velikoplavuti ligenj, katerega dolge in izjemno tanke lovke lahko dosežejo kar osem metrov.
Znanstvenikom ga je uspelo posneti na globini 3634 metrov, zaradi česar je postal najgloblje opaženi ligenj doslej. Njegov videz je precej nenavaden tudi za prebivalca globokega morja – njegovo telo je razmeroma majhno, iz njega pa se raztezajo dolge, skoraj nitkaste lovke.
Riba s prozorno glavo in življenje brez sonca
Med najbolj nenavadnimi prebivalci globin je tudi riba Winteria telescopa, znana kot spookfish oziroma po slovensko morska podgana. Njena posebnost je prozorna glava, skozi katero je mogoče opazovati nenavadno zgradbo oči. Te so cevaste in usmerjene naprej, kar ribi omogoča zaznavanje izjemno šibkih svetlobnih signalov. V večnem mraku globokega oceana je takšna sposobnost lahko ključna za preživetje, saj sončne svetlobe na teh globinah praktično ni.
A nenavadne živali niso bile edino presenečenje odprave. Raziskovalci so odkrili tudi dve doslej neznani hidrotermalni polji, ki sta kljub ekstremnim razmeram polni življenja.
Na enem so našteli 23 hidrotermalnih vrelcev, med njimi 13 aktivnih »črnih dimnikov«. Iz njih bruha izjemno vroča tekočina, ki lahko doseže temperaturo do 280 stopinj Celzija. Kljub temu se okoli njih razvija presenetljivo bogat ekosistem.
V bližini vročih vrelcev živijo morske vetrnice, rakovice in na tisoče slepih kozic. Ta bitja ne potrebujejo sončne svetlobe, saj je njihovo preživetje povezano s kemičnimi procesi, ki potekajo v okolici hidrotermalnih vrelcev.
Prav takšna odkritja znanstvenike vedno znova opozarjajo, kako malo poznamo največji življenjski prostor na Zemlji. Čeprav je ocean neposredno pred nami, so njegovi najgloblji in najbolj oddaljeni predeli še vedno težko dostopni in skrivnostni. »To odkritje kaže, zakaj je raziskovanje še vedno tako pomembno. Tudi danes obstajajo kraji, kjer že prvi podrobnejši pogled razkrije nekaj povsem novega,« je poudaril vodja odprave dr. Aaron Micallef z ameriškega Monterey Bay Aquarium Research Institute.
In čeprav prebivalci teh globin na prvi pogled res spominjajo na filmske pošasti, so v resnici predvsem dokaz izjemne prilagodljivosti življenja. V svetu, kjer je popolna tema, ogromen pritisk, temperatura pa na nekaterih mestih dosega ekstremne vrednosti, življenje očitno najde svojo pot.
