Verjeli ali ne, tudi najbolj nadležni krvosesi na našem planetu imajo svoj praznik! Vsako leto 20. avgusta obhajamo svetovni dan komarjev. A brez skrbi, ne gre za to, da bi jim na ta dan nastavljali roke kot slavnostno večerjo ali jim peli hvalospeve za tisto nadležno nočno brenčanje. Razlog za dan komarjev je namreč prelomen za človeštvo.

V številkah

3500

različnih vrst komarjev je trenutno opisanih na svetu.

6

nog ima vsak komar.

47

drobnih zobcev je na komarjevem rilcu, s katerimi lažje prebode kožo.

50 metrov

je razdalja, s katere lahko komar zavoha ogljikov dioksid, ki ga izdihamo.

700.000

ljudi vsako leto umre zaradi bolezni, ki jih prenašajo komarji.

300

jajčec lahko samica odloži naenkrat.

2,5 mg

je teža povprečnega komarja.

210 milijonov let

so komarji prisotni na našem planetu.

10 dni

povprečno živi komarjev samec (samice lahko v idealnih pogojih živijo mesec ali več).

3 mm

visoke vode je dovolj za razvoj novih ličink.

Na ta dan leta 1897 je britanski zdravnik sir Ronald Ross doživel svoj veliki trenutek. Dokazal je namreč, da so prav komarji tisti zlikovci, ki prenašajo malarijo. Za to ugotovitev si je prislužil Nobelovo nagrado, svet pa je končno dobil temelj za boj proti tej bolezni. Zato ta dan ni slavje teh krilatih vampirjev, temveč poklon znanosti in opomnik, da boj z njimi še traja.

Sir Ronald Ross / Foto: Wikipedia

Sir Ronald Ross / Foto: wikipedia

Ko boste torej na poletni večer jezno zamahnili proti brenčaču, se spomnite sira Ronalda. Komarji so res dobili svoj dan, a mi smo dobili orodje za obrambo. Zato praznujmo pametno – z mrežami na oknih in pošteno dozo repelenta! 

Priporočamo