Počitnice so tu in z njimi tudi gneča na morju. Sobivanje med kopalci, supi, vodnimi skuterji, novodobnimi električnimi deskami, čolni, jadrnicami ni vedno preprosto. Poznavanje osnovnih pravil na morju je predpogoj za to. V slovenskem vpisniku čolnov je vpisanih kar 15.000 plovil. Predvsem ob koncih tedna so priljubljena sidrišča polna domačih plovil, pridružijo pa se tudi tuja, in verjetnost za nesreče se poveča.
Kdor na izpitu za voditelja čolnov z vrvjo ne zna zavezati osmice ali pašnjaka, bo padel. Kdor bo pozabil, da je njegovim rdečim raketam na plovilu pretekel rok uporabe, bo pri nadzoru na morju dobil kazen. Kdor se bo z vodnim skuterjem vozil brez rešilnega jopiča, prav tako. To je le nekaj primerov, s katerim se srečujejo pristaniški nadzorniki pri svojem delu. »Mi skušamo morjeplovce predvsem ozavestiti, saj pri nadzorih na morju še vedno naletimo na precej pomanjkljivosti. Izgovorov, kot sta 'sem pozabil' ali 'saj to ni tako pomembno', slišimo veliko. Ko te bo na morju presenetilo neurje, boš v kritičnem trenutku moral znati zavezati vozel. Ko boš ostal še brez signala, boš še kako hvaležen, da boš lahko izstrelil raketo in opozoril, da potrebuješ pomoč,« našteva pristaniški nadzornik Edvard Fetah.
Plovba se začne na kopnem
Poudarja, da se za morjeplovce izlet začne že na kopnem: »Vsak mora poskrbeti za svoje plovilo. Predpogoj je urejena dokumentacija: da ima pri sebi vpisni list v register čolnov, veljavno zavarovanje in izpit za voditelja čolnov. Plovilo je treba redno vzdrževati. Pred vsako plovbo se je treba pripraviti; za začetek preveriti, ali je vremenska napoved primerna in ali je dovolj goriva v rezervoarju.«
Pristaniški nadzornik ugotavlja, da ljudje na čolne velikokrat gledajo kot na avtomobile. »Plovilo se seveda povsem drugače obnaša, drugače se manevrira, ne moreš ga ustaviti kot avtomobil, in ko gre kaj narobe, ne moreš počakati nekje na pločniku, da pride vlečna služba. Ko se plovilo ustavi, ker se je pokvaril motor ali mu je zaradi malomarnosti voditelja čolna zmanjkalo goriva, ga lahko veter začne nositi proti čerem. Takrat posadka ne more samo čakati na pomoč, ampak je treba ukrepati. Na plovilu se moraš zanesti predvsem nase, zato je prav, da poznaš pravila, da si na morju previden in dosleden. Predvsem pa da se zavedaš, da si na morju samo gost, to ni tvoje naravno okolje. Ljudje o tem premalo razmišljajo,« ocenjuje Edvard Fetah.
Po nesreči na Hrvaškem pozivi k strožjim predpisom
Izpit za voditelja čolnov, pisni in ustni, se pri nas opravlja po opravljenem teoretičnem tečaju. Preverjajo poznavanje predpisov, pravil za izogibanje trčenju na morju, navigacije in pomorskih veščin. S tem izpitom lahko imetnik upravlja plovila do dolžine 24 metrov. Nekateri so že predlagali, da bi bil izpit tudi praktičen. A Fetah ob tem opozarja, da se plovila med seboj precej razlikujejo, tako da opravljen praktični izpit na jadrnici ne bo veliko pomagal na drugi vrsti plovila, kot je denimo gumenjak. »Morda bi bilo bolj primerno omogočiti praktično usposabljanje kot dopolnitev za tiste, ki bi to želeli,« razmišlja.
Na Hrvaškem so postali glasnejši predlogi o praktičnem usposabljanju po nedavni tragični nesreči v Splitskih vratih, kjer sta se v ožini z gostim prometom zaletela hitri potniški katamaran in jadrnica, umrli so štirje potniki na jadrnici, državljani Češke. Hrvaške oblasti nesrečo še preiskujejo, zato o natančnem vzroku in krivdi še ni mogoče govoriti. »Verjetno splet okoliščin. Ti katamarani so izjemno hitri in v ožini, kot so Splitska vrata, nimajo širokega pasu za plovbo. Jadrnica, ki pluje na jadra, naj bi imela prednost na morju. A marsikateri turist si ta pravila prikroji, napol dvigne jadro, da bi dobil prednost, v resnici pa pluje na motor. Nesrečam na Jadranu velikokrat botrujejo neizkušenost tujcev, aroganca ali lahkomiselnost, pa tudi rutina,« razmišlja Edvard Fetah. Ob skoraj vsaki tramontani, ki se razbesni v severnem Jadranu, je treba v morju koga iskati in reševati, ker ga je presenetilo neurje, opozarjajo na pristaniški kapitaniji.
V Sloveniji k sreči že dolgo niso beležili hujših nesreč na morju. »V našem morju je gost promet, a vendarle je pri nas večina domačih navtikov, tujcev je precej manj kot na Hrvaškem,« primerja Fetah. Med drugim se je kot zelo koristna izkazala razmejitev kopalnih območij s plovki. Lastniki čolnov so sicer lani prijavili 19 škodnih dogodkov, povezanih s plovili. Vsako nezgodo je treba prijaviti v 72 urah. V letu 2025 so prejeli tudi 42 prijav onesnaženj na morju.
Ko pristaniški nadzorniki uprave za pomorstvo opravljajo nadzor na morju, preverjajo, ali imajo plovila urejene dokumente, delujočo opremo, dovolj rešilnih jopičev za vse potnike, ali so se zasidrala v naravnih rezervatih Strunjan ali Debeli rtič, kjer sta plovba in ustavljanje prepovedana. »Srečujemo čedalje več novih plovil, denimo električne deske, pri katerih pravila še niso povsem dorečena. Po naši zakonodaji je treba registrirati vsa plovila, daljša od treh metrov in z motorjem nad pet konjskih moči,« pove Fetah.
Nadzorniki kršitelje večinoma opozarjajo, hujše kršitelje tudi oglobijo: kazni za prekrške za posameznike znašajo od 400 do 5000 evrov. Med drugim imajo nadzorniki pristojnost, da na morju preverjajo udeležence v prometu tudi z alkotestom.
