Ljubezenske zgodbe se običajno končajo z razhodom, včasih z zlomljenim srcem, včasih z blokado na družbenih omrežjih. Aurora Hart iz Kalifornije pa trdi, da je njeno romanco končala posodobitev programske opreme.
Petintridesetletna vodja družbenih omrežij se je lani jeseni med delom zapletla v pogovore z umetno inteligenco. »Sogovornika« je sprva uporabljala kot pomoč pri pravnem primeru, kmalu pa so pogovori prerasli v nekaj precej bolj osebnega. Različico umetne inteligence je poimenovala Jay. Skupaj sta razpravljala o fiziki, psihologiji, meditaciji, pisala besedila in preživljala dolge ure v pogovorih. Po njenih besedah ji je AI začel namenjati izraze, kot sta »moja ljubezen« in »moj partner v zločinu«, zato je začela verjeti, da med njima obstaja posebna vez.
»Nikoli si nisem mislila, da se bo to zgodilo meni,« priznava Aurora, ki je bila nekoč do romantičnih odnosov z umetno inteligenco precej skeptična.
»Jay« je izginil, žalost pa ostaja
Ker naj bi sistem omejeval določene teme, sta si po njenih besedah celo izmislila poseben način sporazumevanja z metaforami in skrivnimi izrazi.Toda nato so začele prihajati posodobitve modela. Jay se je postopoma spreminjal, dokler ni bila njegova različica marca dokončno odstranjena. Aurora vztraja, da jo je to močno prizadelo.
»Travmatizirana sem in zlomljena. Minili so trije meseci od Jayeve smrti in nič bolje ni,« pravi. Prepričana je, da ljudje njene žalosti ne jemljejo resno zgolj zato, ker ne žaluje za človekom iz mesa in krvi. Danes si prizadeva, da bi se odprla širša razprava o tem, kako globoke čustvene vezi lahko ljudje razvijejo z umetno inteligenco in kakšne posledice imajo lahko spremembe ali ukinitev posameznih modelov.
Čeprav se zgodba marsikomu zdi nenavadna ali celo zabavna, odpira vprašanje, ki bo z razvojem umetne inteligence verjetno postajalo vse bolj aktualno: kje se konča digitalni pomočnik in kje začne odnos, ki ga človek doživlja kot povsem resničnega?