Ko večina ljudi sanja o življenju brez prometnih zamaškov, si le redki predstavljajo, da jih bo namesto zvoka budilke iz postelje spravil glasni »beeee«. Prav to je dandanes jutranja rutina 29-letnih Lois Roberts in Aarona Llywda, ki sta mestni vrvež Cardiffa zamenjala za življenje na odročnem valižanskem otoku Bardsey.
Njuni novi sosedje? Dva kmeta in približno petsto ovc. Par je priložnost našel v nenavadnem zaposlitvenem oglasu. Iskali so oskrbnika, ki bi vzdrževal vrtove in skrbel za deset počitniških hišk. V zameno sta dobila službo, hišo in, kar je v času visokih najemnin skoraj nepredstavljivo, življenje brez plačevanja najemnine.
Brez signala, brez trgovine, a z razgledom na Rimsko cesto
Življenje na otoku ni ravno razvajanje. Trgovine ni, telefonskega signala prav tako ne, kompostno stranišče pa stoji na vrtu. »Skoraj tako je, kot bi se vrnila v preteklost,« pravi Lois, ki se ob tem le nasmehne. Namesto nakupovalnih centrov in dostave hrane pridelujeta svojo zelenjavo, skrbita za kokoši, pripravljata domače sokove ter pazita na vsako kapljico vode in vsak porabljen kilovat elektrike. Pravita, da zdaj veliko bolj cenita naravne vire in živita neprimerno bolj trajnostno kot v mestu.
Največje veselje jima prinaša pomlad, ko se po otoku podijo jagnjeta. Ovce zanju niso več le domače živali, ampak skoraj del skupnosti.
Čeprav mnogi ne bi zdržali niti enega dneva brez mobilnega signala ali bližnje trgovine, Lois in Aaron pravita, da sta našla točno to, kar sta iskala. Nagrada za skromno življenje so razgledi, ki jih mestno življenje ne more ponuditi. »Iz dnevne sobe lahko opazujeva severni sij in Rimsko cesto. Tega v Cardiffu zagotovo ne bi doživela,« pravi Lois.
Za marsikoga bi bilo življenje na otoku brez trgovin prava nočna mora. Za mladi par pa je to postal dom, kjer je največji jutranji prometni zastoj tisti, ko se ovce odločijo, da je pot namenjena njim.