Podnebne spremembe, dvig temperatur in človeško uničevanje okolja pomenijo, da plazilci spreminjajo svoje habitate, kar povečuje verjetnost stika z ljudmi. Vrste, kot so evropski gadi, pljuvajoče kobre v Afriki, vodne mokasinke v Severni Ameriki in krajti v Aziji, se že prilagajajo na spremembe.
V prihodnjih desetletjih bo trend prilagajanja območij, kjer kače živijo, še izrazitejši. Medtem ko se bo večini vrst življenjski prostor skrčil, se bo precejšnje število najsmrtonosnejših kač razširilo na nova območja, kjer jih prej nismo srečali. To lahko vpliva na milijarde ljudi.
Stopiš iz hiše, se spotakneš in te ugrizne kača
»Prekrivanje med ljudmi in strupenimi kačami bo večje,« pojasnjuje soavtor študije David Williams iz WHO in z Univerze v Melbournu. »To lahko pomeni tveganje, da stopiš skozi zadnja vrata, se spotakneš in te ugrizne kača.«
Statistike kačjih ugrizov so sicer pomanjkljive, saj se jih veliko zgodi na odročnih območjih. Avtorji raziskave vseeno navajajo, da je vsako leto približno 4 milijone primerov ugrizov strupenih kač (večinoma v tropih), ki povzročijo 138.000 smrti in 400.000 invalidnosti. Skoraj polovica se jih zgodi v južni Aziji.
Obseg tveganja in nova študija
Študija, objavljena v reviji PLOS Neglected Tropical Diseases, je z uporabo obsežnih zbirk podatkov o razširjenosti 508 medicinsko pomembnih vrst kač napovedala njihovo širjenje na območja, poseljena z ljudmi, do leta 2050 in nato še do leta 2090.
Njihove ugotovitve kažejo, da so pravzaprav najbolj ogrožene kače same. Večina vrst bo imela težave zaradi vročine in krčenja naravnega okolja na račun kmetijskih zemljišč in mest. Nekatere se bodo preselile. Navadni gad v Evropi bo pogosteje srečeval ljudi, črna mamba se bo umaknila iz delov vzhodne Afrike ter se razširila na jug in zahod celine. Vodne mokasinke v ZDA se bodo pomaknile severno proti New Yorku, krajti v Aziji pa v gosto naseljena mesta osrednje Kitajske. V Indiji, kjer zaradi ugrizov letno umre 60.000 ljudi, se bodo najsmrtonosnejše kače preselile z juga na gosteje poseljen sever.
Ukrepanje in preventivne strategije
Williams opozarja, da se bodo vrste čez 50 let pogosteje pojavile na kmetijskih dvoriščih, blizu vodnih virov, igrišč ali tekaških stez, kjer ljudje nanje niso navajeni. Nevarnosti so največje na revnih, odročnih območjih, kjer ljudje delajo bosi in nimajo dostopa do zdravstva. Bogatejše države, kot je Avstralija, imajo kljub velikemu številu strupenih vrst nizko smrtnost zaradi zaščitne opreme, mehanizacije in hitre dostopnosti protistrupov.
Raziskovalci poudarjajo, da se morajo zdravstveni sistemi pravočasno pripraviti na spremembe. Zlasti bo treba na novo premisliti, kje skladiščiti ustrezne protistrupe, kako okrepiti zmogljivosti zdravstvenih ustanov na ogroženih območjih in kam usmeriti prizadevanja za ohranitev ogroženih vrst kač.
