Sredi poletja je Obertauern precej drugačen, kot ga poznajo smučarji. Namesto zasneženih pobočij mimo planinskih koč vodijo kolesarske poti, družine se spuščajo z gorskimi vozički (mountain cart), le nekaj metrov višje pa obiskovalci vadijo udarce na igrišču za golf. V eni od koč ob smučišču nas pričaka Dieter Kindl. Pri 84 letih je še vedno čilega zdravja, nasmejan in poln zgodb. Velja za enega največjih pionirjev turizma v Obertauernu. Kar 45 let je vodil turistično organizacijo, bil tudi dolgoletni župan in s svojim delom odločilno zaznamoval razvoj kraja.
Ko začne pripovedovati, hitro postane jasno, da ne govori le o številkah, hotelih ali žičnicah. Govori o kraju, ki ga je spremljal skoraj vse življenje in katerega razvoj je soustvarjal od prvih korakov. »Ko sem prišel v Obertauern, tukaj ni bilo velikih hotelov. Imeli smo eno vlečnico, eno sedežnico in ogromno idej. Vedeli smo, da ima ta kraj velik potencial,« se z nasmehom spominja začetkov.
Iz Kanade nazaj domov
Njegova življenjska pot bi se lahko razvila povsem drugače. Na Dunaju je študiral šport in nemški jezik ter se pripravljal na učiteljski poklic. A učilnica ga nikoli ni zares pritegnila. Najprej je odšel v maroško gorovje Atlas, kjer je vodil smučarsko šolo in spoznaval povsem drugačen svet zimskih športov. »Atlas je bil čudovit. Prihajalo je veliko francoskih gostov in tam sem pridobil ogromno izkušenj.«
Še več jih je nabral v Kanadi, kjer je preživel deset let. Delal je v Skalnem gorovju, vodil smučarske šole in bil član kanadske mednarodne smučarske ekipe. »Prepričan sem bil, da bom v Kanadi ostal do konca življenja. Starši pa so mi vedno govorili, da se bom nekoč vrnil domov.« Imeli so prav.
Brez njegove vednosti so starši v njegovem imenu poslali prijavnico za delovno mesto direktorja turizma v Obertauernu. Najprej je prišel le na počitnice in si ogledal razmere. »Videl sem kraj, ki sem ga poznal že iz otroštva, ko smo sem hodili na zimske počitnice. Takrat je bilo tukaj le nekaj hiš in približno dva tisoč turističnih postelj. Toda videl sem nekaj, česar drugi morda še niso – velik potencial.«
Od 40.000 do milijona prenočitev
Ko je prevzel vodenje turizma, Obertauern še ni sodil med najbolj znana avstrijska smučišča. V primerjavi s Saalbachom ali Flachauom je bil skoraj neznana destinacija. »Najprej smo morali ljudi sploh prepričati, da Obertauern obstaja.« Prvi trg je bila Nemčija, kmalu so sledili Nizozemska in druge srednjeevropske države, pozneje pa tudi Hrvaška in države nekdanje Jugoslavije. Vzporedno je rasla infrastruktura. Gradili so se nove vlečnice, sedežnice, gondole in hoteli. »Vsako leto je bilo kaj novega. In z vsako novo žičnico je bilo več gostov.« Številke povedo veliko. S približno 40.000 prenočitev na leto se je destinacija povzpela na 200.000 prenočitev, danes pa jih ustvarijo več kot milijon. Po njegovem prepričanju uspeh ni naključje.
»Imamo eno veliko prednost – smučar lahko naredi celoten krog okoli kraja, ne da bi moral sneti smuči. Vse žičniške naprave so povezane, hoteli pa stojijo tik ob progah. To je nekaj, kar gostje zelo cenijo.« Poleg promocije je bil dolga leta tudi župan, zato je lahko skrbel še za razvoj cest, javnih površin in druge infrastrukture. »Nisem želel razvijati le turizma. Želel sem, da se razvija celoten kraj.«
Danes napoveduje vreme in opazuje razvoj
Čeprav je že deset let upokojen, Obertauern še vedno spremlja z enakim zanimanjem kot nekoč. Veseli ga, da destinacija uspešno razvija tudi poletni turizem. »V nižinah postaja vse bolj vroče, zato ljudje ponovno odkrivajo gore. Pridejo zaradi svežega zraka, pohodništva in miru.« Na vprašanje, ali še smuča, se iskreno nasmehne. »Smučal sem skoraj vse življenje. Toda smuči so postale hitrejše, tudi ljudje na progah. Niso več tako previdni. Po dveh nesrečah in možganski kapi sem si pri osemdesetih letih rekel, da je čas, da smuči postavim v kot.« Čeprav se po belih strminah ne spušča več, je z njimi še vedno tesno povezan. Danes svoje jutro začne nekoliko drugače. »Žena me vsako jutro vpraša, kakšno bo vreme. To je zdaj moje delo,« pove v smehu.
Njegov pogled med pogovorom večkrat uide proti pobočjem, ki so danes zelena. Težko je verjeti, da je prav ta mož skoraj pol stoletja spremljal preobrazbo kraja iz majhne alpske vasi v eno najbolj znanih smučarskih destinacij Avstrije. In ko pripoveduje o prvih vlečnicah, prvih gostih in velikih načrtih, postane jasno, da Obertauern zanj ni le kraj. Je življenjska zgodba.
