V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
Imam 15 let staro češnjo in višnjo. Pod češnjo raste žajbelj – ji morda on črpa hranila? Obe drevesi sta spomladi bujno cveteli, a so kasneje češnje v šopih gnile, nekatere veje pa se sušijo. Višnja je imela letos veliko rumenih listov, malo zdravih plodov, večina pa je bila bolnih. Jeseni in spomladi sem škropila s pripravkom cuprablau, pod krošnjo rahljala zemljo in dodala zastirko s senom. Kaj mi svetujete? Bralka
Odgovor: Žajbelj pod drevesom zagotovo ni glavni krivec za težave. Opisani simptomi – sušenje vej in gnitje plodov v šopih – nazorno kažejo na močno okužbo z monilijo.
Pri koščičarjih ločimo cvetno monilijo (prizadene cvetove in mlade poganjke) ter plodovo monilijo (napada zoreče in zrele plodove). Ker pri češnjah in višnjah plodovi rastejo v tesnih šopih, se bolezen izjemno hitro širi s ploda na plod. Gliva prek cvetov pogosto prodre v poganjke, ki odmrejo, kot bi jih ožgalo. Zgniti plodovi se nato posušijo v tako imenovane mumije. Če te ostanejo na drevesu, predstavljajo glavni vir okužb za naslednje leto, drevo pa zaradi ponavljajočih se napadov bolezni postopoma hira.
Škropljenje z bakrenimi pripravki (kot je cuprablau) je odličen osnovni ukrep, a pri moniliji samo to žal ne zadošča. Za rešitev dreves in zmanjšanje bolezni je ključnega pomena higiena sadovnjaka in pravilna agrotehnika. Dosledno poberite vse gnile in mumificirane plodove z dreves in tal. Obvezno jih odnesite iz sadovnjaka (ne odlagajte jih na domači kompost).
Vse posušene in obolele veje izrežite vsaj 20 centimetrov v zdrav les. Tudi te odrezane dele odstranite ali sežgite. Koščičarjev ne obrezujemo pozimi! Krošnjo razredčite šele po obiranju, izključno v suhem poletnem vremenu. Tako se bodo rane lepše zasušile, zračna krošnja pa se bo po dežju hitreje posušila, kar glivam oteži razvoj.
Zastirka je koristna, vendar naj ne leži neposredno ob deblu, saj zadržuje vlago in spodbuja gnitje koreninskega vratu. Spomladi tlom dodajte zrel kompost ali namensko sadjarsko gnojilo z nižjim deležem dušika.
Z rednim izvajanjem teh ukrepov si bosta vaši drevesi sčasoma opomogli in znova bogato obrodili.
