Nika Zorjan je že več kot desetletje ena najbolj prepoznavnih slovenskih pop pevk. Prekmurka, ki je nase opozorila v televizijskih oddajah Slovenija ima talent in Misija Evrovizija, je občinstvo osvojila z uspešnicami, kot so Čas za nas, Nasmeh življenja, Po dežju in Luna. Čeprav jo javnost pozna predvsem po nalezljivi energiji, nasmehu in pozitivnosti, priznava, da je za njo eno najtežjih življenjskih obdobij. Danes se ne ozira več nazaj, ampak energijo usmerja v novo glasbo in ljudi, ki so ji v najtežjih trenutkih stali ob strani. V pogovoru nam je razkrila, kako jo je preizkušnja spremenila, zakaj jo še vedno najbolj gane podpora občinstva in zakaj verjame, da starost v glasbi ni ovira.
Vaša nova pesem Pardon govori o tem, da izbereš sebe in svoje dobro počutje postaviš na prvo mesto. Je to lekcija, ki ste se je morali naučiti tudi v zasebnem življenju?
Seveda. Takšnih lekcij je bilo kar nekaj in še vedno se jih učim. Vsakič se mi zdi, da sem malo boljša, bolj zrela, imam več izkušenj in znam postaviti bolj zdrave meje. To je proces, ki se nikoli ne konča.
Kje danes lažje postavite mejo – v poslu ali v zasebnem življenju?
To je pri meni pravzaprav velik izziv. Posel in zasebno življenje pogosto preveč prepletam, ker je blagovna znamka Nika Zorjan pravzaprav Nika Zorjan kot oseba. Tega se še vedno učim. Včasih mi prijateljica reče: »Nika, zdaj glej nase kot na blagovno znamko. Postavi se zase.« In ima prav. Zato sem vesela, da imam ob sebi menedžerje, ki se ukvarjajo s poslovno platjo moje kariere. Pri poslu danes marsikaj prepustim ljudem, ki jim zaupam, zasebnega življenja pa ne more urediti nihče drug. Tam se moram zase postaviti sama.
V zadnjem času ste bili v središču pozornosti zaradi spora z nekdanjo ekipo. Ko danes pogledate nazaj – vam je ta izkušnja vzela več, kot vam je dala?
To je bila moja najbolj grozna izkušnja v življenju. Res pa je, da je bilo vse skupaj malenkost lažje zaradi neverjetne podpore ljudi, ki sem jo čutila ves čas. Pomagal mi je tudi moj način razmišljanja. Ves čas sem si ponavljala, da se dobro z dobrim vrača, da bo vse v redu. Vesela sem, da se je vse zaključilo sporazumno. Vsem želim vse najlepše, sama pa sem zdaj osredotočena samo na glasbo in ustvarjanje.
Ko so vaše pesmi začasno izginile z interneta, so se pojavile tudi informacije o visokih zneskih in pravnih bitkah. Ste se ustrašili, da bi lahko izgubili vse, kar ste gradili več kot desetletje?
Seveda me je bilo strah. Hkrati pa sem v tistem obdobju ugotovila nekaj zelo pomembnega. Zaradi podpore ljudi sem spoznala, da me ne določajo posnetki na youtubu. Določa me to, kakšen človek sem, in vse, kar sem v teh letih dala ljudem. Takrat sploh nisem vedela, kako se bo vse razpletlo, a sem začutila, da bodo ljudje še vedno peli moje pesmi in me podpirali. Poleg tega imam že zdaj pripravljenega dovolj materiala za tri albume.
To pomeni, da bo sledilo veliko nove glasbe?
Počasi. Škoda bi se mi zdelo izdati vse naenkrat, ker so mi vse pesmi zelo pri srcu. Želim, da vsaka dobi svoj prostor in svojo zgodbo.
Oboževalci že nestrpno čakajo balado Zadnja noč na Zemlji.
Res je. O njej dobivam ogromno sporočil. Ljudje me sprašujejo, kdaj bo izšla, odkar sem jo predstavila v Križankah. Nekateri že znajo besedilo, čeprav pesem sploh še ni izšla. To je res čudovit občutek. Videospot je že posnet, zdaj samo še čakam pravi trenutek. Pesem govori o starejšem gospodu, ki vse življenje hrepeni po ženski, ki jo pozna že od otroštva. Zaradi strahu pred zavrnitvijo ji nikoli ne pove, kaj čuti, življenje pa medtem mine. Z njo želim vse nas opomniti, da ljudem povemo, kaj čutimo, dokler smo še tukaj.
V zadnjem času mnogi opažajo, da kar žarite. Od kod ta energija?
Od glasbe, svobode in ljubezni ljudi okoli mene. Ljubezen je največja sila v življenju. Brez nje ne moremo živeti. Sama imam občutek, da sem obdana z ljubeznijo in da jo tudi privlačim.
Znani ste po tem, da ste skoraj vedno nasmejani. So tudi dnevi, ko bi najraje ugasnili telefon in izginili?
Seveda. Živim svoje sanje in zelo uživam v življenju, ker že od otroštva počnem to, kar sem si vedno želela. Ampak imam tudi slabe dneve. Takrat to takoj opazijo moji najbližji, ker svojih čustev ne znam skriti. Sem zelo čustvena in iskrena. Če sem razočarana ali žalostna, me ni sram tega pokazati. Tudi to je del življenja.
Veliko mladih danes odrašča ob družbenih omrežjih, kjer se zdi, da morajo biti vsi ves čas popolni. Kako gledate na to?
Mislim, da filtri in družbena omrežja zagotovo ne vplivajo najbolje na mlade. Zelo sem hvaležna, da sem svojo puberteto preživela v času, ko tega še ni bilo. Verjamem, da bi name zelo vplivalo. Danes pa je to del vsakdana, zato se mi zdi zelo pomembno, da imajo mladi doma okolje, kjer se lahko pogovarjajo s starši in jim zaupajo. Sama želim pokazati, da sem tudi jaz samo človek. Delam napake, nimam samo lepih dni in ne objavljam samo popolnih trenutkov. Želim biti čim bolj pristna in iskrena.
Veliko se govori tudi o staranju žensk v glasbeni industriji. Ste tudi sami že občutili takšne predsodke?
Seveda. Predvsem od moških velikokrat slišiš kakšno pripombo v smislu: »Zdaj pa boš morala …« Jaz pa pravim – prosim lepo. Zame glasba ni služba do pokojnine, ampak način življenja. Pela bom, dokler bom lahko. Tudi pri sedemdesetih bom, če mi bo zdravje dopuščalo, stala na odru. Takrat seveda ne bom več videti tridesetletnica in s tem nimam nobene težave. Rada bi pokazala, da se staranja ni treba bati. Če nekaj delaš s strastjo in ljubeznijo, leta niso ovira. Glasba mi pomeni toliko, da si želim peti do konca življenja.
Prihajate iz Prekmurja. Kaj od doma nosite s seboj še danes?
Predvsem svoje prekmurske korenine. Na koncertih vedno zapojem tudi kakšno pesem v prekmurščini. Od staršev pa sem odnesla toplino, prijaznost in skromnost. Naučila sta me iskati dobro v ljudeh in širiti čim več ljubezni. Mislim, da tega danes najbolj primanjkuje.
Kaj ima Prekmurje, česar Ljubljana, v kateri ste živeli nekaj časa, nima?
Mir. Malo bolj umirjen tempo življenja. Pa tudi veliko nižje cene.
