Nepal, ki nudi najboljša izhodišča za naskok na najvišji vrh Himalaje in sveta, doživlja vrhunec sezone.
Plezalci so v sredo izkoristili jasno vreme, je povedal Rishi Ram Bhandari iz Nepalskega združenja operaterjev odprav. "Zabeležili smo največje število plezalcev, ki so v enem dnevu dosegli vrh po priljubljeni poti z nepalske južne strani gore," je poudaril.
Na vrh se je mogoče povzpeti bodisi z južne strani v Nepalu bodisi s severne stene v kitajski regiji Tibet. Kitajske oblasti so letos pot zaprle.
Sezona plezanja na Mount Everest je letos nekoliko zamujala. Zaradi nevarnosti ogromnega seraka Everest ni bil dostopen po najbolj uporabljeni poti. Pričakovati je, da se bo do konca maja, ko se bo končala sezona, povzpelo na vrh približno 494 plezalcev in enako število njihovih vodnikov šerp. Ti bodo skušali stopiti na vrh z 8848,86 metrov nadmorske višine najvišje gore na Zemlji.
Pred sedmimi leti, 23. maja 2019, je bilo sploh rekordno. Kar 354 ljudi so takrat zabeležili, da so v enem dnevu dosegli vrh najvišje gore sveta. To je bilo precej več, kot je znašal prejšnji rekord, ko so 19. maja 2013 zabeležili 266 vzponov.
Pred sedmimi leti je šlo za dogodek brez primere, ki je pokazal tudi na zaskrbljujoče stanje. Gneča z vrsto plezalcev v spomladanski sezoni 2019 je bila poudarjena na fotografiji, ki jo je 22. maja tega leta posnel Nirmal "Nims" Purja. Videti je bilo dolgo nepretrgano kolono ljudi vse do Hillaryjeve stopnje, navpične stene, zadnje večje prepreke pred vrhom. Približno 100 ljudi se je poskušalo spustiti, medtem ko se jih je okoli 150 prebijalo po ozkem grebenu navzgor.
Povečanje števila vzponov so pripisali ozkemu časovnemu oknu, saj se je vreme 22. in 23. maja razjasnilo, zaradi česar se je na stotine plezalcev moralo spopasti z zadnjim delom vzpona. Kljub množici uspešnih vzponov in spustov so v tem najbolj prometnem dnevu na Everestu v zgodovini umrle vsaj tri osebe.
Zadnji del vzpona na goro je v tako imenovani coni smrti, ki se začne nad nadmorsko višino 8000 metrov. Na tej višini je raven kisika v zraku le še tretjina tiste na morski gladini. Človeško telo tam ne more več preživeti in začne hitro ter nepovratno propadati.
Zaradi izčrpanosti in gneče so zastoji na vrveh usodni. Na območju je več sto trupel, ki zaradi ekstremnega mraza ostajajo na gori in služijo kot orientacijske točke.
Na tisoče ljudi se je povzpelo na vrh, odkar sta ga 29. maja 1953 prvič osvojila Novozelandec Edmund Hillary in pripadnik plemena višinskih nosačev, vodnik šerpa Tenzing Norgay, več sto jih jih je umrlo in za vedno ostalo na gori.
