Kot poroča portal psychologies.com, so te veščine izoblikovali skozi izkušnje v otroštvu, ki so ga preživljali v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. To je bilo obdobje, ko so otroci sami hodili ven, zgodaj začeli delati in se znali dolgočasiti. Nekatere od teh njihovih izkušenj pa so v današnjem času skoraj nepredstavljive.
Obdobje brez zaslonov
Psihološke študije kažejo, da prosta igra in nenadzorovane dejavnosti, ki so bile tipične za otroštvo te generacije, dolgoročno krepijo samostojnost in odpornost. Psiholog Peter Gray v študiji, objavljeni v strokovni reviji American Journal of Play, poudarja, da tovrstne izkušnje spodbujajo obvladovanje tveganja, samozavest in sposobnost reševanja konfliktov.
Babyboom generacija združuje ljudi, rojene med letoma 1946 in 1964, v obdobju povojne obnove, gospodarske rasti in pogosto številnih družin. Starši so takrat veliko delali, ulice so bile manj nadzorovane, zasloni pa niso obstajali. Otroštvo se je odvijalo zunaj: na dvoriščih stanovanjskih blokov, poljih in stopniščih, veljala pa so preprosta pravila – pridi domov na večerjo, spoštuj odrasle in se znajdi med vrstniki.
Prevzemanje odgovornosti
Psihologi so dokazali, da zgodnje prevzemanje resničnih odgovornosti, kot so gospodinjska opravila, samostojno gibanje in priložnostna dela, prispeva k razvoju tako imenovanega notranjega mesta nadzora. Gre za prepričanje, da lastna dejanja neposredno vplivajo na končne rezultate. Študije ugotavljajo, da ima ta psihološki mehanizem ključno vlogo pri odpornosti in sposobnosti spopadanja z nepredvidljivimi življenjskimi situacijami.
Igra na prostem brez nenehnega nadzora je otroke na primer prisilila, da so sami ocenili tveganje, premagovali manjše strahove ter sami poiskali rešitve v primeru padcev ali prepirov. Večkilometrska hoja v šolo ali vožnja s kolesom na drugi konec mesta do prijatelja je krepila toleranco do neudobja in razvijala duševno vzdržljivost, ki je danes redka. Ti vsakodnevni opravki so otroke učili, kako slediti cilju kljub utrujenosti ali slabemu vremenu, ne da bi ob prvi oviri odstopili.
Poleg svobode gibanja je bilo takratno življenje veliko manj nasičeno s kratkočasenjem. Brez pametnih telefonov in pretočnih platform je bil dolgčas del vsakdana. Otroci so se naučili preživljati cele popoldneve ob izmišljanju iger, postavljanju taborov in ustvarjanju s tistim, kar so imeli pri roki.
