Inovativna rešitev, ki se nahaja v četrti Fukushima, je rezultat večletnih pogajanj o zemljišču, danes pa predstavlja simbol japonskega naprednega urbanega inženiringa in privablja številne turiste ter ljubitelje arhitekture.

Kako deluje avtocesta znotraj stavbe?

Najpomembnejši gradbeni detajl je, da avtocesta ne podpira stavbe Gate Tower in stavba ne podpira avtoceste. Cesta dejansko poteka skozi nekakšen neodvisen in izoliran tunel, ki stoji na lastnih konstrukcijskih stebrih.

Avtocesta zaseda prostor med petim in sedmim nadstropjem. Ti nivoji so v celoti obdani s posebnimi zaščitnimi sistemi za dušenje hrupa in vibracij. Zaradi te popolne strukturne ločenosti zaposleni v sosednjih nadstropjih sploh ne občutijo hrupa avtomobilov ali tresljajev prometa, njihova vsakodnevna pisarniška rutina pa ostaja nemotena.

Tisti, ki vstopijo v stavbo, se srečajo s povsem običajnim preddverjem in dvigali. Tudi dvigalo obiskovalca ne more zapeljati neposredno na odprto cesto; gumbi za 5., 6. in 7. nadstropje v dvigalu sploh ne delujejo za javnost, saj so ti nivoji tehnični, izolirani in povezani izključno s strukturo hitre ceste.

Pravni zaplet, ki je privedel do edinstvenega kompromisa

Korenine te nenavadne zgradbe segajo daleč nazaj, ko je bilo zemljišče povezano s podjetjem, ki se je ukvarjalo s premogom in lesom. Desetletja kasneje so stare lesene zgradbe propadle, območje pa se je leta 1983 znašlo v načrtu za revitalizacijo mesta, skozi katero je bila predvidena nova avtocesta.

Vendar pa lastnik zemljišča ni želel preprosto predati svoje parcele državi, hkrati pa je naletel na stroge omejitve za gradnjo nove stavbe na isti lokaciji. Po petih letih intenzivnih pogajanj med lastnikom in avtocestnim podjetjem so našli edinstven kompromis.

Uresničitev projekta je omogočila šele sprememba japonske zakonodaje leta 1989. Novi zakon je prvotno nastal z namenom urejanja podzemnih cest pod zasebnimi zemljišči, a so ga v Osaki izkoristili na veliko bolj viden način. Avtocesta Hanshin je bila uradno in pravno obravnavana kot »najemnik« oziroma legalni uporabnik omenjenih treh nadstropij, s čimer so se lastniške pravice in javna infrastruktura srečale v istem vertikalnem delu mesta.

Priporočamo