V Štanjelu na Krasu so odprli prenovljeno Natalijino hišo, ki po obsežni prenovi postaja novo vstopno središče v znameniti Ferrarijev vrt arhitekta Maksa Fabianija. Objekt ni le nova turistična točka, temveč prostor srečevanja lokalne skupnosti, ustvarjalcev in obiskovalcev ter eden prvih primerov tako imenovanega dediščinskega velnesa v Sloveniji.
Prenovljena Natalijina hiša je del Ferrarijeve vile in vrta, ki ju je pred stoletjem zasnoval arhitekt in urbanist Maks Fabiani, eden najpomembnejših ustvarjalcev svojega časa. Po prvi svetovni vojni se je vrnil na Kras in pod štanjelskim obzidjem ustvaril skoraj samooskrbno posestvo z naprednim vodovodnim sistemom, ki še danes velja za izjemen primer trajnostnega razmišljanja.
V Natalijini hiši je zdaj na ogled stalna razstava Drevo, arhitekt in vrt, ki obiskovalca vodi skozi zgodbe prostora, skupnosti in Fabianijeve ustvarjalnosti. Razstava poudarja odnos med človekom, naravo in arhitekturo ter obiskovalcu ponuja tudi prostor za umiritev in premislek.
Prostor skupnosti in trajnostnega turizma
Župan občine Komen Erik Modic je ob odprtju poudaril, da projekt dokazuje, kako pomembna so državna in evropska sredstva za ohranjanje kulturne dediščine. »S takšnimi projekti ne obnavljamo le stavb, temveč ustvarjamo prostore srečevanja, povezovanja in razvoja kraja,« je dejal.
Odprtja se je udeležil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je skupaj z drugimi govorci izpostavil pomen povezovanja dediščine, trajnosti in razvoja lokalnega okolja.
Posebnost Natalijine hiše je koncept dediščinskega velnesa, ki obiskovalcu omogoča bolj poglobljeno doživljanje prostora. Interpretacijo in vsebinski koncept je pripravila multidisciplinarna ekipa pod vodstvom agencije Nea Culpa, pri projektu pa je sodelovalo več kot trideset ustvarjalcev iz vse Slovenije.
Direktorica ORA Krasa in Brkinov Karmen Rodman poudarja, da hiša predstavlja model skupnostnega upravljanja prostora. »Objekt ni le infrastruktura, ampak živ organizem, ki ga soustvarjajo prebivalci, društva in lokalni ustvarjalci. Takšni projekti omogočajo razvoj, ki raste iz skupnosti,« je povedala.
Fabiani kot navdih za prihodnost
Poseben poudarek razstave je namenjen Fabianijevemu inovativnemu vodovodnemu sistemu, ki je bil za kraški prostor ključnega pomena. Obiskovalci lahko s pomočjo digitaliziranih prikazov spoznajo delovanje sistema in pomen vode za življenje na Krasu. V hiši so uredili tudi vodni bar, ki simbolično opozarja na dragocenost vodnih virov v času podnebnih sprememb.
Zgornje nadstropje hiše obiskovalca popelje v Fabianijev svet idej, vizij in izumov. S pomočjo potopitvene poslikave muralista Tomaža Milača in sodobnih multimedijskih elementov so ustvarjalci želeli prikazati arhitekta kot vizionarja, ki je znal povezati tradicijo, estetiko in funkcionalnost. Prenovo je koordinirala občina Komen, gradbena dela je izvedla Komunala Sežana, pri zasnovi razstave pa so sodelovali številni strokovnjaki s področij arhitekture, konservatorstva, videoprodukcije in interpretacije kulturne dediščine. Ob odprtju je Natalijina hiša prejela tudi mednarodni okoljski certifikat zeleni ključ, ki potrjuje njeno trajnostno naravnanost in okoljsko odgovorno delovanje.