Blaž Košir bo konec julija znova sedel za volan avtomobila, s katerim večina ljudi danes ne bi načrtovala niti daljše poti do morja, kaj šele odprave na sever Evrope. S svojo zastavo yugo 45, letnik 1986, se bo odpravil iz Slovenije na Islandijo in nazaj. Pot naj bi bila dolga več kot 8000 kilometrov, a Košir že vnaprej priznava, da pri skoraj štirideset let starem avtomobilu načrt nikoli ni odvisen samo od voznika. »Načrt je, ampak samo, če se bo yugec strinjal z mano,« pravi.
Odprava Z yugom na Islandijo za srečne tačke ne bo le popotniški podvig, ampak tudi dobrodelna akcija. Vsa sponzorska sredstva in donacije, ki jih bo Košir zbral ob poti, bo namenil Društvu za zaščito živali Novo mesto. S tem nadaljuje zgodbo, ki jo je začel že leta 2023, ko se je z istim avtomobilom odpravil na Nordkapp, najsevernejšo točko celinske Evrope, in za društvo zbral več kot 2000 evrov. Tudi tedanja pot ni minila brez zapletov. Pravzaprav je bila marsikdaj bolj podobna terenski delavnici kot brezskrbnemu potovanju. V Nemčiji je moral motor zamenjati kar v parkirni hiši, na Švedskem pa ga je moral razdreti in obnoviti, kolikor je bilo v danih razmerah sploh mogoče. Avtomobil mu jo je večkrat zagodel, toda do cilja je prišel, projekt pa je dosegel tudi ljudi, ki jih običajna prošnja za donacijo morda ne bi nagovorila.
Pot pred potjo
Blaž Košir je sicer strojnik, učitelj tehnike in ljubitelj starodobnih vozil. Yugo zato zanj ni samo nostalgičen predmet, ampak avtomobil, ki ga zna popraviti, poslušati in voziti tudi takrat, ko se stvari zapletejo. To je pri takšni poti nujno! Starodobnik na večtisočkilometrski odpravi namreč ne dopušča veliko iluzij. Vsak nenavaden zvok, vsaka sprememba v delovanju motorja in vsak postanek lahko pomenijo začetek novega popravila.
Prav zato odprava na Islandijo ni zastavljena kot udobno potovanje, temveč kot preizkus avtomobila, voznika in njegove iznajdljivosti. Pot bo Koširja vodila skozi več evropskih držav, do trajektnih povezav in nato na Islandijo, kjer ga poleg razdalj čakajo tudi vremenske razmere, ki za star avtomobil niso nepomembna podrobnost. Veter, vlaga, hladnejše temperature in dolgi odseki brez večjih servisnih možnosti so za yuga drugačen izziv kot vsakodnevna vožnja po domačih cestah. A prav nepredvidljivost je del projekta.
Košir ne skriva, da se lahko na poti marsikaj zalomi, saj ga je na to že dodobra pripravila izkušnja z Nordkappa. Takrat so okvare in popravila postali del zgodbe, ki so jo ljudje spremljali. Ni šlo le za vprašanje, ali bo dosegel cilj, ampak tudi za to, kako se bo znašel, ko bo avtomobil odpovedal daleč od doma.
Sredstva za novomeško društvo
Društvo za zaščito živali Novo mesto je Košir spoznal pred leti, precej naključno. Mož predsednice društva je namreč pri njem kupil dele za yuga. Iz tega prvega stika se je razvilo poznanstvo, nato prijateljstvo, pozneje pa tudi osebna povezanost z delom društva. »Očitno yugo in živalice povezujejo ljudi,« pravi Košir. Po zaslugi društva je tudi sam postal skrbnik dveh rešenih mačkonov, Stilla in Cookieja. Zato odločitev, da bo zbrana sredstva namenil prav novomeškemu društvu, ni naključna. »Pot na Nordkapp je bila že dolgo moja želja, prav tako pot na Islandijo, želel pa sem zraven narediti še nekaj dobrega za svet. Pomoč živalim mi je še posebno blizu, ker so pogosto bolj iskrene od ljudi in ker si same ne morejo pomagati,« pojasnjuje.
Društvo za zaščito živali Novo mesto letos praznuje 25 let delovanja. Gre za lokalno prostovoljsko organizacijo, ki si prizadeva izboljšati dobrobit živali na Dolenjskem. Letno pomagajo oskrbeti približno 200 živali, večinoma prostoživečih mačk. Poleg terenskega dela se ukvarjajo tudi z ozaveščanjem, med drugim pripravljajo poučne delavnice za otroke. Stroške svojega dela krijejo skoraj izključno iz donacij posameznikov in podjetij. Za takšna društva so donacije ključne, saj se vsakodnevno delo hitro prevede v zelo konkretne stroške: za hrano, veterinarsko oskrbo, sterilizacije in kastracije, prevoze, namestitve ter opremo za delo na terenu. Koširjeva odprava jim lahko pomaga tudi tako, da njihovo delo približa širši javnosti. Star yugo na poti proti Islandiji je dovolj nenavaden prizor, da pritegne pozornost, za njim pa stoji zgodba o živalih, prostovoljstvu in pomoči, ki je pogosto odvisna prav od odziva posameznikov.
Košir računa, da bo letošnja odprava podobno kot prva dosegla veliko ljudi. Leta 2023 je projekt že pokazal, da lahko nekoliko drugačna dobrodelna akcija nagovori tudi tiste, ki se običajno ne ustavijo ob pozivih za pomoč. Tokrat bo pot daljša, cilj zahtevnejši, avtomobil pa isti. Če bo šlo vse po načrtu, bo konec julija yugo znova krenil proti severu. Če se bo načrt med potjo zapletel, bo to najbrž samo še ena od zgodb, ki jih bo Košir prinesel nazaj. Za srečne tačke pa bo pomembno predvsem to, koliko ljudi bo medtem prisluhnilo razlogu, zaradi katerega se je sploh odpravil na pot.
