Novela zakona o zaščiti živali, ki velja od lanskega poletja, je med drugim prinesla višje standarde bivanja hišnih živali v zavetiščih. Občine so odgovorne za zapuščene živali na svojem območju, zato morajo imeti lastno zavetišče za njihovo oskrbo ali sklenjeno pogodbo s katerim od obstoječih. Ker zavetišča nimajo toliko namestitvenih enot, kot jih zahteva avgusta lani uveljavljena novela zakona o zaščiti živali, so bila prisiljena številnim občinam odpovedati pogodbo o sprejemu zapuščenih živali z njihovega območja. »Zaradi novega standarda bo približno polovica občin ostala brez pogodbe,« je konec lanskega leta za Dnevnik napovedal Dušan Hajdinjak, vodja trebanjskega zavetišča Meli in predsednik Združenja oskrbnikov slovenskih zavetišč za zapuščene hišne živali.
Obvezno poročilo je pravočasno oddalo le sedem občin
Se je Hajdinjakova zlovešča napoved uresničila? Tega ne ve nihče. »Uradnega podatka, koliko občin trenutno nima sklenjene pogodbe z nobenim zavetiščem, nimamo. Po informacijah, ki so bile izpostavljene v javnosti, naj bi od leta 2023 brez pogodbe ostalo že približno sedemdeset občin. Gre torej za širši problem, ki ni omejen zgolj na posamezne primere. Občine situacijo rešujejo sproti, saj sistemskih alternativ v primeru odsotnosti pogodbenega zavetišča praktično ni,« je na to Dnevnikovo vprašanje odgovorila Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki pod svojo streho združuje glavnino občin.
Odgovor, koliko je občin brez sklenjene pogodbe z zavetiščem, bi morali imeti na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki je pristojna tudi za zaščito živali. Z zadnjo zakonsko novelo, nanašajočo se na to tematiko, so namreč občinam naložili, da jim morajo vsako leto do 31. marca poslati poročilo o tem, s katerimi zavetišči imajo sklenjeno pogodbo o oskrbi zapuščenih živali, ki jih najdejo na njihovem območju. Po navedbah UVHVVR je poročilo pravočasno oddalo le sedem občin ali dobri trije odstotki vseh. Na UVHVVR so pojasnili, da občine, ki po ponovnem pozivu k oddaji poročila tega ne bodo storile, čaka denarna kazen, saj bodo šteli, da v letu 2025 niso izvajale javne službe skrbi za zapuščene živali prek koncesijske pogodbe z zavetišči.
Razmere so kritične
Vidmarjeva je na Dnevnikovo vprašanje, ali se je skrb za zapuščene hišne živali po lanski uveljavitvi novele zakona o zaščiti živali poslabšala, odgovorila pritrdilno. »Glede na obvestila občin se je stanje v številnih okoljih poslabšalo. Pojavljajo se primeri, ko občine težje zagotavljajo izvajalce javne službe, prihaja do odpovedi pogodb, v nekaterih primerih pa se na razpise nihče ne prijavi. Občine se tako lahko znajdejo v prekršku, čeprav izvajalca objektivno ne morejo zagotoviti,« je izpostavila sogovornica. »Ključna težava je torej organizacijska. Pogoji izvajanja javne službe oskrbe zapuščenih živali so se zaostrili, zmogljivosti zavetišč pa tem spremembam niso sledile. Posledično sistem na določenih območjih ne deluje več tako, kot je deloval pred spremembo zakonodaje.«
Da so razmere kritične, nam je potrdila tudi Polona Samec, vodja horjulskega zavetišča za zapuščene živali. Ocenila je, da najhujše šele prihaja, kajti nekaj dodatnih občin, vsaj tiste, ki imajo z njimi sklenjeno pogodbo, bo do leta 2027 ostalo brez nje. »Ko jim bo pogodba potekla, jim je ne bomo podaljšali, ker nimamo dovolj prostora. Mislim, da je tako v večini zavetišč. Mi smo imeli še lani pogodbo o oskrbi zapuščenih živali sklenjeno s 23 občinami, trenutno sodelujemo s trinajstimi, prihodnje leto jih bo ostalo kakšnih osem,« je razložila Samčeva.
Uvozniki, tihotapci in verigarji
Po njenih navedbah so zavetišča prenapolnjena iz več razlogov. Sama trenutno vidi največji problem v uvozu živali iz balkanskih držav, ki je, kot pravi, še vedno popolnoma nenadzorovan. Drugi velik problem so zasegi kužkov tihotapcem, tretji pa bo po njenem nastopil kmalu. To so psi, ki so bili vrsto let na verigi, a ker so te zdaj prepovedane, jih bodo, ko jih bodo ljudje začeli prijavljati, lastniki hoteli oddati v zavetišče,« je napovedala Polona Samec.
»Odvzemi živali zaradi mučenja so redki, saj jih inšpektorji nimajo kam namestiti,« je pred časom opozoril Hajdinjak. »Zasege kužkov tihotapcem inšpektorji še izvajajo, pri lastniških živalih pa opažamo, da marsikdaj, ko bi glede na prejšnje izkušnje in tudi glede na veljavni zakon žival odvzeli, tega ne storijo. Živalim se gotovo ne godi bolje, kot se jim je pred uveljavitvijo zakonskih sprememb,« je ocenila tudi Polona Samec.
Zavetiščem lani 1,9 milijona evrov proračunskega denarja
Na UVHVVR zanikajo, da bi se inšpekcijski odvzem mučenih živali zaradi pomanjkanja prostora v zavetiščih močno zmanjšal. Toda statistike o letošnjih odvzemih tako hišnih kot rejnih živali, za katero smo jih zaprosili, nam niso posredovali. Dobili pa smo jo za leti 2024 in 2025. V letu 2024 so veterinarski inšpektorji odvzeli 574 živali, od tega 214 hišnih (183 psov in 31 mačk). Lani so odvzeli 243 živali, od tega 179 hišnih (151 psov 28 mačk).
Uprava je lani šestnajstim zavetiščem za zapuščene hišne živali za njihovo dolgotrajno/podaljšano oskrbo izplačala 1.848.891,27 evra, za oskrbo rejnih živali, ki so jih inšpektorji odvzeli, ker so bile izpostavljene mučenju, in jih namestili v prehodni hlev, pa je UVHVVR lani namenila 22.052,38 evra.