Nekoč so bili njihovi predniki strah in trepet vseh morij. A to je bilo že davno in od takrat se je spremenil tudi svet. Pa vendar jih ne videvamo le še v filmih, saj gusarji še vedno živijo med nami. Tudi v Sloveniji. V Zagorju, če smo natančni. A danes niso več roparski strah in trepet. No, ujezijo jih neodgovorni ljudje, ki onesnažujejo naravo, in kak politik, sicer pa so čisto običajni fantje. In tudi njihova zgodba se ni začela v pisarni, ampak na bregu – med ljudmi, ki so Savo poznali kot prostor druženja, narave in svobode.
Društvo Savski gusarji, kot se uradno imenujejo, so ustanovili pred 22 leti. Iz druženja domačinov ob reki je zrasla prostovoljna, nevladna in neprofitna organizacija, ki danes povezuje šport, naravovarstvo, mladinsko delo, kulturo, turizem in skrb za prosto tekočo Savo. Društvo deluje v javnem interesu na področju športa, hkrati pa svoje poslanstvo razume kot delo za aktivno življenje ljudi, čisto okolje, varnost na vodi in prihodnost Zasavja. Od konca leta 2021 društvo vodi predsednik Dejan Kerin. V tem obdobju so Savski gusarji dobili nov razvojni zagon.
Dejavnost se je z rekreativnih spustov in prostovoljnih akcij razširila v organizirano delo z mladimi, razvoj kajakaštva na divjih vodah, spuste po Savi, kulturne in izobraževalne dogodke ter naravovarstveno zagovorništvo.
Za nedotaknjeno reko
Njihova vizija je preprosta. Sava v dolžini 55 kilometrov, ki žubori tudi skozi Zasavje, ni ovira razvoju, ampak ena največjih priložnosti Zasavja. Društvo je zelo aktivno pri uporabi reke v namene čistega turizma, ki ni škodljiv za naravo. Ustanovili so kajakaško sekcijo na divjih vodah, se povezali s Kajakaško zvezo Slovenije in začeli ustvarjati pogoje za šport, ki uči poguma, discipline, sodelovanja in spoštovanja narave. Kajak na divjih vodah ne nauči samo veslati. Nauči brati vodo, ocenjevati nevarnost, zaupati sebi in razumeti, da je narava živa sila. Save gusarji ne dojemajo le kot športnega prizorišča, ampak tudi kot učilnico. Slednjo udejanjajo s predavanji in povezovanjem z drugimi, predvsem s Kajak klubom TKI Hrastnik in Rafting klubom Vidre Litija, ki prav tako delujeta na Savi. Sodelujejo z ribiči, strokovnjaki, šolami in lokalno skupnostjo ter opozarjajo na pomen vodnih ekosistemov, mokrišč, pritokov in obrežnega prostora. Savo bi na omenjenem predelu želeli ohraniti brez ovir, obenem pa jo vključiti v druge, koristne dejavnosti.
Če pred davnimi časi kultura ni bila ravno vrlina gusarskih zavojevalcev, je to danes povsem drugače. »Povezujemo se s kulturniki, sodelujemo pri predstavah za otroke, razstavah in dogodkih, ki reko približajo na človeški in ustvarjalen način. Sodelovanje z združenimi glasbeniki Čuvaji Save in Vladom Poredošem daje reki še glasbeni izraz, tudi v pesmi o Savi. Povezani smo tudi s filmsko zgodbo Odtenki Save, ki reko prikazuje kot prostor številnih obrazov – naravnih, kulturnih, zgodovinskih in človeških priložnosti,« pravi Dejan Kerin.
Namesto mečev lopate in krpe
Izvedli so številne okoljske akcije. Že leta čistijo lokalne potoke, brežine, mokrišča in območja ob Savi. »Pred kratkim smo očistili brežino Save nasproti najlepšega slapa na srednji Savi, od koder smo odstranili za približno dva tovornjaka gum in drugih odpadkov. Takšna akcija pove več kot sto govorov. Društvo reke ne brani samo z besedami, ampak tudi z rokami, časom in odgovornostjo,« je ponosen Dejan Kerin.
Pomembno delo je tudi urejanje mokrišč, s čimer opozarjajo, da so dragocen del narave, zadrževalniki vode, prostor življenja, naravni filter in učilnica za otroke. »Veliko sodelujemo tudi s civilno zaščito, gasilci, policijo in drugimi službami ob naravnih in drugih nesrečah ter pri iskalnih akcijah na vodi. Reka je lepa, a tudi zahtevna in nevarna, česar pa se večina ljudi ne zaveda. Zato razvijamo tudi znanje in spodbujamo odgovorno ravnanje na in ob vodi,« razlaga Kerin.
Porajajo se jim številne turistične ideje. Te so povezane prav s Savo, njeno dolino in okolico na bregovih med Litijo, Zagorjem, Trbovljami in Hrastnikom. Območje ima potencial za vodene spuste, naravoslovne dneve, družinske dogodke, team buildinge, kajakaške tabore in povezovanje z lokalnimi ponudniki. Gre za trajnostni turizem, ki temelji na spoštovanju prostora in na doživljanju reke takšne, kot je. Gusarji se poleg pomena pravilnega obnašanja na reki zavedajo tudi pomembnosti urejenosti in varnosti dostopa do nje po kopnem, zato si prizadevajo tudi za ureditev poti do vode.
Sava naj ostane živa
Jasno opozarjajo tudi na nevarnost, da bi načrtovane hidroelektrarne na srednji Savi uničile še zadnji del prosto tekočega odseka reke ter z njim naravne, športne, turistične in doživljajske vrednote prostora. Njihovo sporočilo ni nasprotovanje razvoju. Zagovarjajo takšen razvoj, ki ne uniči tega, zaradi česar je Zasavje posebno v enem izmed najlepših kanjonov v Evropi. Sava naj ostane živa, prosto tekoča in dostopna ljudem. Ne kot spomin na izgubljeno, ampak kot prihodnost, ki jo lahko še ustvarimo.
Njihove aktivnosti podpirajo tudi znani obrazi. Med drugim je aktiven pevec skupine Orlek Vlado Poredoš. »Podpiram jih pri aktivnostih, pridem tudi nastopat na njihove prireditve, na njihovo delo in prizadevanja kot svetnik opozarjam tudi na sejah občinskega sveta,« pravi o svojih gusarskih aktivnostih. Z Bojanom Bergantom sta ustvarila tudi skladbo o Savi, Vlado je avtor besedila, Bojan pa glasbe.
