Uničenje ključnega logističnega oporišča ameriške mornarice v Bahrajnu na začetku vojne z Iranom je sprožilo obsežno krizo v oskrbovalni verigi, ki zdaj resno načenja operativno sposobnost in moralo ameriških sil na Bližnjem vzhodu, je poročal The New York Times. Prestavitev glavnega mornariškega vozlišča na več kot 3500 kilometrov oddaljeni otok v Indijskem oceanu je privedla do ekstremnih podaljšanj vojaških misij in ostrih političnih spopadov v Washingtonu.
Letalonosilka USS Abraham Lincoln se po skoraj devetih mesecih neprekinjene plovbe sooča s kritičnim pomanjkanjem osnovnih zalog. Nekateri ameriški senatorji opozarjajo, da se duševno zdravje več kot 5000-članske posadke hitro slabša, saj mornarji zaradi nenehnih operacij in grožnje iranskih raketnih napadov niso imeli možnosti za izkrcanje in počitek v varnem pristanišču.
Logistična nočna mora pa je neposredna posledica odločitve Teherana, da na ameriško-izraelski napad odgovori z uničujočim raketnim napadom in droni na oporišče pete flote v Bahrajnu. Ta napad je izbrisal desetletja staro infrastrukturo, na katero se je zanašal Pentagon za oskrbovanje svojih ladij in izvajanje pomorske blokade iranskih pristanišč.
Zasilni načrt
Zaradi nenehne nevarnosti, ki so ji izpostavljena druga pristanišča v Perzijskem in Omanskem zalivu (vključno z emiratskim pristaniščem Fudžajra), je moral Pentagon poiskati alternativo. Nova glavna oskrbovalna točka je postal Diego Garcia, britanski atol južno od Maldivov.
Ta premik pa je naletel na politične in vojaške ovire. Takratni britanski premier Keir Starmer je sprva prepovedal uporabo otoka za operacije proti Iranu, zaradi česar je bil tarča ostrih kritik ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Starmer je 1. marca po pritiskih popustil in dovolil zgolj specifične in omejene obrambne namene.
Pomen Diega Garcie kot nove logistične žile ni ostal neopažen v Teheranu. Dvajsetega marca je Iran na ta oddaljeni otok izstrelil dve balistični raketi srednjega dosega. Ena je strmoglavila v Indijski ocean, drugo pa je prestregla ameriška vojaška ladja. Oskrba letalonosilk kljub temu ostaja močno otežena, saj vojaški standardi v primerjavi s časi vietnamske vojne in uporabe filipinskih oporišč ne omogočajo hitre rotacije posadk.
Širša ranljivost
Kriza razkriva, kot še poročajo ameriški mediji, širšo ranljivost ameriške vojne mornarice, ki z vse manjšim številom plovil prevzema vse večje globalne obveznosti. Letalonosilka USS Gerald R. Ford je že med kampanjo pritiska na Venezuelo in kasnejšimi operacijami proti Iranu s 326 dnevi na morju podrla rekord najdaljše misije po vietnamski vojni.
Z napovedano upokojitvijo letalonosilke USS Nimitz prihodnje leto se bo ameriška flota zmanjšala na vsega deset letalonosilk.
