Obsežni gozdni požari, ki jih poganjajo rekordni vročinski val in močni vetrovi, povzročajo opustošenje po vsej Evropi. Najbolj dramatične razmere so v Sredozemlju in zahodnem delu celine, kjer se gasilci borijo s plameni, oblasti pa izvajajo masovne evakuacije. V Dalmaciji je ognjena stihija že zahtevala najmanj eno smrtno žrtev, obenem pa se je ponoči odprlo novo nevarno žarišče na Dugem otoku, kot poročajo hrvaški mediji.
Na hrvaškem Dugem otoku se gasilske enote soočajo z izjemno zahtevnim požarom, ki se je ponoči hitro širil po težko prehodnem terenu, poraslem z gosto makijo. Poveljnik Županijske gasilske zveze Zadar Matej Rudić je potrdil, da ogenj v noči z včeraj na danes ni bil pod nadzorom. Tako je bilo tudi zjutraj, saj so se ognjeni zublji razplamteli na težko dostopnem terenu.
Prednostna naloga gasilcev je bila sicer obramba razpršenih stanovanjskih in počitniških objektov. Lokalnim silam iz Salov in Božave je na pomoč s celine že priskočilo 50 gasilcev s 17 vozili. Glavni gasilski poveljnik Slavko Tucaković je stanje na otoku označil za zelo resno.
To je že drugi hud udarec za Hrvaško v zadnjih 24 urah. V Omišu je ogenj, ki se je razplamtel ponoči, terjal življenje ene osebe, več kot 40 ljudi pa je poškodovanih. Oblasti so morale evakuirati približno 1200 prebivalcev in turistov. V bolnišnici v Splitu so oskrbeli 36 oseb, od katerih je bilo sedem v kritičnem stanju. Premier Andrej Plenković je ob obisku prizadetega območja požar označil za enega najhujših v zadnjih letih.
Ognjeni zublji pustošijo po Franciji, Španiji in Grčiji
Podobno kritične razmere vladajo drugod po celini. V Franciji so oblasti iz vasi Luglon v departmaju Landes evakuirale več kot 525 ljudi, potem ko je nov požar v manj kot enem dnevu uničil skoraj 1100 hektarjev borovega gozda. Z ognjem se bori 500 gasilcev ob podpori letal za gašenje. Francosko notranje ministrstvo je ob tem razkrilo, da so od 1. julija zaradi suma podtikanja požarov pridržali 474 oseb, med njimi 183 mladoletnikov.
Na severovzhodu Španije je vojska iz ogroženega samostana San Juan de la Peña preventivno evakuirala posmrtne ostanke treh aragonskih kraljev iz 11. stoletja. Ogenj je tam uničil več kot 9000 hektarjev površin in izpraznil 16 naselij, medtem ko na jugu v provinci Huelva divja še obsežnejši požar, ki je zajel že 31.000 hektarjev.
Na polotoku Halkidiki v Grčiji pa so s pomočjo plovil z ogroženih plaž rešili približno 500 dopustnikov. Čeprav so glavno fronto uspeli začasno omejiti, ostaja za večji del grške celine razglašena najvišja, peta stopnja požarne ogroženosti.
V zahodni Nemčiji je več kot 2000 ljudi zapustilo domove zaradi požara v gozdu Hürtgen, kjer gašenje otežujejo eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev iz druge svetovne vojne. V osrednji Angliji pa so ognjeni zublji uničili več stanovanjskih hiš.
Posledica podnebnih sprememb
Po podatkih evropske službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus se velika območja srednje in vzhodne Evrope soočajo z ekstremnimi požarnimi razmerami. Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, suša in vročinski valovi pa ustvarjajo idealne pogoje za nekontrolirano širjenje ognja po celotni celini.