Evropa se te dni sooča z zgodovinskim vročinskim valom, ki podira absolutne temperaturne rekorde v več državah. Meteorologi in podnebni strokovnjaki opozarjajo, da gre za vremenski dogodek brez primere, ki kaže na drastične in dolgoročne posledice človeškega vpliva na podnebje.
Vročinski val je doslej najmočneje prizadel osrednjo in zahodno Evropo. V Španiji, Franciji, Nemčiji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem ter v sosednji Avstriji in na Madžarskem padajo vremenski rekordi kot domine. V teh dneh bodo temperature v številnih državah po napovedih strokovnjakov presegle mejo 40 stopinj Celzija. Za Madžarsko napovedujejo vrhunec pri 41,9 stopinje, v Nemčiji pri 41,3 stopinje, v Avstriji pa bi se lahko živo srebro povzpelo do 40,5 stopinje Celzija.
Ekstremne vremenske razmere ne popuščajo niti po sončnem zahodu, kar preprečuje nujno potrebno ohlajanje urbanih središč. Na Dunaju so ob vstopu v noč izmerili kar 33 stopinj Celzija, medtem ko so se temperature do pete ure zjutraj – ko so po navadi najnižje – spustile zgolj do 26 stopinj. Takšne tropske noči predstavljajo izjemno obremenitev za ljudi.
Meteorološka skupnost dogajanje spremlja z mešanico strokovnega zanimanja in globoke zaskrbljenosti. Manuel Oberhuber, meteorolog pri avstrijski javni radioteleviziji ORF, je trenutne razmere označil za »vremensko situacijo, ki bo zapisana v zgodovinskih knjigah», je poročal Heute. Njegov kolega iz Južne Tirolske, Dieter Peterlin, je dodal, da strokovnjaki trenutno nihajo med fascinacijo nad izmerjenimi številkami in resnim strahom za našo prihodnost. Fabian Ruhnau iz nemške meteorološke mreže Kachelmannwetter pa je ob številnih padlih rekordih, zlasti v vzhodni Nemčiji, priznal, da je preprosto ostal brez besed.
Znanstveniki dosledno poudarjajo, da tovrstni ekstremi niso več občasne anomalije. Pospešene podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, namreč služijo kot gorivo za te ekstremne dogodke. Čeprav so podobni vremenski vzorci obstajali že v preteklosti, so danes vročinski valovi bistveno bolj vroči in dolgotrajni. Davide Faranda iz mednarodnega raziskovalnega projekta Climameter svari, da se svet hitro bliža meji, ko prilagajanje sodobne družbe in naravnih ekosistemov na nove razmere ne bo več mogoče.
Nemški podnebni raziskovalec Stefan Rahmstorf pa je situacijo pospremil z ostro oceno dolgoročnih posledic za človeštvo in opozoril na neizbežnost prihajajočih podnebnih prelomnih točk. Poudaril je, da ogljikov dioksid v atmosferi ostaja tisočletja, zaradi česar smo ujeti v začaran krog segrevanja.
»Naši otroci in vnuki nas bodo grenko preklinjali,« je bil neposreden Rahmstorf. Poudaril je, da segrevanja planeta ni več mogoče obrniti nazaj, niti če bi v tem trenutku prešli na ničelne emisije. Mogoče ga je zgolj zaustaviti pri nadaljnji rasti. Potrdil je kruto realnost podnebne krize: poti nazaj več ni.
