Poletje je v polnem zagonu, z njim pa tudi neusmiljene temperature, ki vsako leto znova preizkušajo meje naše vzdržljivosti. A medtem ko si mlajši in bolj zdravi posamezniki vročino lajšajo s skokom v morje, osvežilnimi pijačami in klimatiziranimi prostori, se za stenami mnogih slovenskih stanovanj, domov za starejše in celo bolnišnic odvija tiha bitka za preživetje. V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost opozarjajo, da smo sredi tretjega vročinskega vala, na zaščito najranljivejših enostavno pozabili.
Kje so opozorila, ko jih najbolj potrebujemo?
V začetku junija, ko so temperature prvič močneje poskočile, je bil odziv institucij – od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) do posameznih zdravstvenih zavodov – pohvalen. Javnost je bila zasuta z nasveti o hidraciji in zadrževanju v senci. Vendar pa so bila ta opozorila po opažanjih Srebrne niti zgolj enkratne narave. Zdaj, ko je vročina dolgotrajna in izčrpavajoča, so pristojni prenehali z rednim obveščanjem.
V združenju poudarjajo, da čas poletnih dopustov ne sme in ne more biti izgovor za to, da ranljive skupine ostanejo brez vsakodnevnih opozoril in usmeritev. Vročino je treba jemati skrajno resno skozi celotno poletno obdobje. Apelirajo na ministrstva, zdravstvene domove in medije, naj zaženejo intenzivno javno kampanjo: obvestila bi morala biti prisotna povsod – na televiziji, radiu, v tisku, na spletu, pa tudi v lokalnih lekarnah in na oglasnih deskah, in to vsakodnevno. Zgolj nenehno opominjanje na nujnost pitja vode in izogibanja soncu lahko prepreči hude zdravstvene zaplete ali celo nepotrebne smrti.
Domovi za starejše in bolnišnice
Še posebej zaskrbljujoča so poročila, ki jih Srebrna nit vsakoletno prejema s strani sorodnikov in pacientov o bivalnih razmerah v institucijah. V številnih domovih za starejše in na nekaterih bolnišničnih oddelkih so razmere dobesedno nevzdržne. Pogosto se dogaja, da so klimatizirani zgolj hodniki, zaradi česar morajo imeti stanovalci ves čas odprta vrata svojih sob, če želijo vsaj malo ohlajenega zraka. To pa grobo posega v njihovo pravico do zasebnosti in dostojanstva. Popolnoma nesprejemljivo je dejstvo, da v letu 2026 določeni oddelki največje zdravstvene ustanove pri nas, UKC Ljubljana, še vedno nimajo urejene ustrezne klimatizacije, opozorila pa prihajajo celo iz enot intenzivne nege.
Svoj davek terja tudi vsesplošno pomanjkanje negovalnega osebja. Kadrovska stiska neposredno vpliva na kakovost oskrbe: manj je zračenja prostorov, manj pogosto se stanovalce tušira, redkejša je menjava pripomočkov za inkontinenco. V združenju poudarjajo, da bi moralo biti kljub pomanjkanju časa vodenje tekočinske bilance (natančno beleženje vnesene in izločene tekočine) absolutna prioriteta, saj gre za spremljanje ene izmed najbolj vitalnih telesnih funkcij.
Od napačnega zračenja do kuhanja na plin
Večina starejših pa vendarle ne živi v institucijah, temveč v domačem okolju, kjer so prepuščeni lastni iznajdljivosti. V večjih mestih, kjer se beton in asfalt čez dan močno segrejeta, ponoči pa ne ohladita, so stanovanja pogosto pregreta. K temu velikokrat prispeva napačno ravnanje – denimo odpiranje oken sredi največje dnevne pripeke namesto izključno zgodaj zjutraj in pozno zvečer.
Klimatske naprave vse bolj postajajo nujen element osnovne bivalne opreme, a si jih številni starejši zaradi nizkih pokojnin in energetske revščine ne morejo privoščiti. Srebrna nit ob tem opozarja na rešitve, ki jih že poznajo v tujini, kjer v času najhujših vročinskih valov za ranljive skupine odprejo hlajene javne prostore – veleblagovnice, dvorane in celo šole, tudi preko noči.
Tistim, ki ostajajo doma, v združenju svetujejo prilagoditev vsakodnevnih rutin. Kritično je predvsem kuhanje na plin; poleg tega, da plinski štedilnik ali prižgana pečica drastično dvigneta temperaturo v prostoru, pri izgorevanju nastajajo škodljive emisije dušikovega oksida, ki dodatno obremenijo dihalni sistem. Svetujejo se lahki dnevni obroki, dosledno jemanje predpisanih zdravil in poostrena skrb za osebno higieno. Ne sme se pozabiti niti na varnost – na stežaj odprta vrata in okna v želji po prepihu lahko pri osebah z demenco predstavljajo nevarnost za neopažen izhod in tavanje v vročini.
Ko osamljenost postane zdravstveni problem
Poletje s seboj prinaša še eno, velikokrat spregledano stisko – hudo osamljenost. Ko se mlajše generacije odpravijo na počitnice, starejši pogosto ostanejo sami, nekateri tudi za dalj časa. Mnogi ostanejo brez osnovne mreže pomoči za prinašanje hrane iz trgovine, pripravo obrokov in skrb za primerno hidracijo. Srebrna nit poudarja, da so v tem času obiski patronažnih medicinskih sester, pa tudi sosedska in prijateljska pomoč, neprecenljivi in bolj potrebni kot kadarkoli prej.
Po drugi strani pa so v združenju kritični tudi do nepremišljenih potez svojcev, ki starejše v dobri veri vzamejo s seboj na počitnice sredi najhujše vročine, ne da bi realno ocenili, ali njihovo zdravstveno stanje takšen napor sploh dopušča. Podoben problem predstavljajo določene turistične agencije, ki organizirajo poletna potovanja za starejše, a predhodno ne preverijo, ali so udeleženci fizično in zdravstveno sposobni slediti tempu ogledov in zahtevnim klimatskim razmeram.
Poziv k sistemskemu ukrepanju
Sporočilo Srebrne niti je jasno: poletne vročine ne smemo podcenjevati. Socialnovarstveni in zdravstveni zavodi morajo nujno in takoj pristopiti k ureditvi primernih bivalnih razmer – ne le z zagotavljanjem hlajenja poleti, temveč tudi ustreznega prezračevanja in odzračevanja v zimskem času.
Vse nas pa pozivajo k večji empatiji. Naj bo to poletje tisto, ko bomo pogosteje poklicali starejše sorodnike, potrkali na vrata osamljenega soseda, preverili, ali ima dovolj vode, in mu morda pomagali prezračiti stanovanje. Solidarnost in prava informacija ob pravem času namreč rešujeta življenja.
