Mnoge države, še posebej v Aziji, se soočajo z resno grožnjo hkratnega kolapsa energetskih in prehranskih sistemov. Medtem ko tamkajšnja regija že čuti hude gospodarske posledice zaostrenega konflikta na Bližnjem vzhodu, meteorologi opozarjajo na bližajoč se izjemno močan vremenski pojav El Nino. Ta smrtonosna kombinacija geopolitičnih trenj in ekstremnega vremena bi lahko ohromila oskrbo z energijo, zdesetkala kmetijske pridelke in sprožila skokovito rast cen po vsem svetu.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) pri Združenih narodih ocenjuje, da se bo El Nino – naravni klimatski fenomen, ki drastično preoblikuje globalne vzorce vetrov in padavin – razvil med majem in julijem. Zgodnje meritve temperatur morske vode pa nakazujejo na nenavadno močan dogodek.
Izrazite spremembe
»Podzemne temperaturne anomalije, ki jih trenutno beležimo, so izjemno izrazite,» je nedavno za agencijo AFP pojasnil Peter van Rensch, podnebni znanstvenik z avstralske Univerze Monash. »Situacija močno spominja na dogajanje v letih 1997 in 1998, kar velja za najmočnejši zabeležen El Nino v zgodovini.« Čeprav stroka uradno ne uporablja izraza »super El Nino«, opozorila nakazujejo na katastrofalne razsežnosti. Indonezijske oblasti so že izdale opozorila pred najnižjo količino padavin v zadnjih treh desetletjih, kar drastično povečuje tveganje za uničujoče požare na šotiščih, ki so leta 1997 povzročili regionalno okoljsko krizo.
Ta podnebna grožnja prihaja v najslabšem možnem trenutku. Globalne dobavne verige so namreč močno okrnjene od konca februarja, ko so napadi Združenih držav Amerike in Izraela na Iran privedli do teheranskega zaprtja strateško ključne Hormuške ožine. Prekinitev plovbe skozi to pomorsko pot je povzročila globalno pomanjkanje goriva, gnojil in drugih industrijskih surovin.
Verižna reakcija
Haneea Isaad, strokovnjakinja za energetske finance pri inštitutu IEEFA, opozarja na verižno reakcijo. Vročinski valovi, ki jih prinaša El Nino, bodo prisilili prebivalstvo k povečani uporabi klimatskih naprav, kar bo do skrajnosti obremenilo energetska omrežja. »Države, ki so za uvoz nafte in plina močno odvisne od Hormuške ožine, bodo prisiljene v strogo racionalizacijo goriva in omejevanje gospodarskih dejavnosti,« pojasnjuje Isaadova in dodaja, da bo to neizogibno zavrlo rast BDP v regiji.
Pomanjkanje energentov se bo prepletlo z upadom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Dinita Setyawati, analitičarka pri možganskem trustu Ember, izpostavlja ranljivost azijskih držav, predvsem območja reke Mekong, Nepala in Malezije, ki se močno zanašajo na hidroenergijo. Suše, značilne za El Nino, lahko izpraznijo vodne rezervoarje. Da je grožnja realna, dokazuje primer kitajske province Sečuan iz leta 2022, ko je vročinski val prepolovil proizvodnjo hidroenergije in ohromil tamkajšnjo industrijo.
Napovedi za kmetijstvo
Nič manj zaskrbljujoče niso napovedi za kmetijstvo. Višji stroški goriva in gnojil, ki so posledica bližnjevzhodne krize, že zdaj dušijo kmete. Raziskovalna hiša BMI svari, da bodo kmetje zaradi zmanjšanih zaslužkov in dražjih surovin uporabljali manj gnojil, sušno vreme pa bo dodatno oklestilo pridelke. To vodi v neizogibno prehransko inflacijo in poglabljanje lakote v državah, ki so odvisne od uvoza hrane. Paradoksalno pa bo El Nino nekaterim delom Azije, kot je jug Kitajske, prinesel ekstremne nalive in poplave, ki grozijo z uničenjem pozne letine riža.
Glede na to, da podnebne spremembe same po sebi prinašajo pogostejše ekstreme, strokovnjaki države pozivajo k nujni prilagoditvi infrastrukture. Rešitev vidijo v decentralizaciji. »Sončna in vetrna energija v kombinaciji z baterijskimi hranilniki predstavljata veliko bolj odporno alternativo kot centralizirana infrastruktura na fosilna goriva,« poudarja Setyawatijeva.
