Konec je obdobja iskanja skritih zakladov po neurejenih akcijskih košarah. Nemške podružnice trgovskega velikana Lidl, ki je močno prisoten tudi pri nas, je ta teden v vseh svojih 3250 poslovalnicah po državi uvedla radikalno spremembo pri prodaji neživilskih izdelkov, s čimer se poslavlja od ikoničnih razprodajnih pultov, ki so desetletja definirali diskontno nakupovalno izkušnjo. Ni še znano, ali bodo spremembe uvedli tudi pri nas.
Od četrtka kupci pri iskanju orodja, oblačil ali gospodinjskih aparatov v nemških Lidlih ne naletijo več na tedensko spreminjajoče se mize, polne raznovrstnega blaga. Namesto tega je trgovec uvedel stalne, tematsko obarvane oddelke. Ta poteza predstavlja pomemben odmik od tradicionalnega poslovnega modela, ki je do sedaj močno temeljil na elementu presenečenja in spodbujanju impulzivnih nakupov.
Prepoznavne znamke
Nova strategija postavitve trgovin je zgrajena okoli prepoznavnih hišnih blagovnih znamk podjetja. Nakupovalne poti so zdaj razdeljene na šest specifičnih con, ki so označene z različnimi barvami in strateško postavljene ob glavnih prehodih. Orodje in oprema za dom ter vrt sta združena pod znamko Parkside, kuhinjski pripomočki pod Silvercrest, medtem ko športna oprema nosi oznako Crivit. Izdelki za notranjo opremo domujejo na oddelku Livarno, znamki Esmara in Lupilu pa sta v celoti rezervirani za modo in otroški program.
Vodstvo podjetja poudarja, da je glavni cilj prestrukturiranja kupcem omogočiti lažjo orientacijo in hitrejši dostop do iskanih artiklov. Potrošnikom tako ni več treba brskati po nepreglednih kupih blaga, temveč se lahko neposredno odpravijo na specializiran oddelek. Kljub fiksni strukturi pa trgovine ohranjajo sezonsko prilagodljivost – spomladanski meseci bodo na primer še vedno prinašali razširjeno ponudbo vrtnega programa, zimska sezona pa poudarek na tekstilu za dom.
Prilagajanje potrošniku
Sprememba tako nagovarja sodobnega potrošnika in prinaša izjemno pomembno logistično olajšanje tudi za zaposlene. Fiksna postavitev polic namreč v veliki meri odpravlja potrebo po zamudnem in fizično zahtevnem vsakotedenskem preurejanju trgovine, kar je bil do sedaj standard v diskontni industriji. S tem se bo zaposlenim sprostilo več časa za zalaganje rednih polic in pomoč strankam.
Poleg fizične preureditve je ključni element novega koncepta tesna integracija z digitalnim ekosistemom. Trgovec je na prodajne police uvedel pametne QR kode, ki kupce neposredno povezujejo s spletno trgovino. V primeru, da iskanega izdelka ali ustrezne številke oblačila v fizični poslovalnici ni na zalogi, ga lahko potrošnik prek pametnega telefona takoj naroči domov, pri čemer podjetje za takšna naročila pogosto ponuja ugodnejše pogoje pošiljanja.
Čeprav nova ureditev za zdaj velja zgolj za nemški trg, analitiki opozarjajo, da bi uspeh tega modela na največjem Lidlovem trgu skoraj zagotovo sprožil verižno reakcijo uvajanja podobnih praks v druge evropske države, tako tudi k nam. Diskontni trgovci namreč v močno konkurenčnem okolju pospešeno iščejo inovativne načine, kako izboljšati uporabniško izkušnjo in se po urejenosti vse bolj približati standardom klasičnih, dražjih supermarketov.
