»Največjo skrivnost velike Keopsove piramide v Egiptu bomo, upam, lahko vsemu svetu razkrili junija letos.« Tako je pred dnevi v Trstu napovedal vodilni egiptolog, 78-letni arheolog dr. Zahi Havas. V raziskavah v zadnjih letih so v Keopsovi piramidi odkrili ozek hodnik in več zaporednih vrat ter s pomočjo robota s kamero dosegli večje prostore, ki so bili v piramidi prej nedostopni. »Verjamem, da je faraon Keops pokopan v piramidi in da bomo z novimi tehnologijami odkrili njegovo grobnico,« pravi arheolog. Nekateri menijo, da je to tisto veliko odkritje, ki ga napoveduje Havas.
Arheolog je med raziskavami vrsto let dobesedno živel pred Keopsovo piramido. Zatem je bil egiptovski minister za turizem, generalni sekretar egiptovskega Vrhovnega sveta za arheološke najdbe, danes je znan obraz iz dokumentarcev National Geographica. Arheologijo je vzljubil, ko je kot rahlo naveličan 20-letnik v grobnici prvič s čopičem čistil teren in se je pod plastjo prahu prikazal kipec boginje Afrodite. »Našel sem svojo ljubezen,« pravi egiptolog, ki je nedavno izdal svojo biografijo Mož s klobukom. Od pokrivala se redko loči in se samovšečno tudi sam poimenuje resnični Indiana Jones, ko na turnejah po svetu predava o skrivnostih piramid, »srečanjih« s faraoni in slavnih vladaricah Hačepsut in Kleopatri. V zadnjih letih na odprave po arheoloških najdiščih vabi svetovno znane spletne vplivneže, kot je Mr. Beast, da bi pomagali pri popularizaciji egipčanske zgodovine in zbiranju denarja za nove raziskave; 70 odstotkov starega Egipta je namreč še vedno zakopanega v pesku.
Piramid niso gradili vesoljci, tudi sužnji ne
Najbolj ga vznemiri, ko sliši, da naj bi piramide gradili vesoljci. Res je, ko obstaneš pred piramidami, ne moreš verjeti, da je to zgradil človek. »Imamo dokaze, da je bil to egiptovski nacionalni projekt. Gnala jih je težnja po iskanju nesmrtnosti, ta težnja je zgradila stari Egipt. Piramide so gradili Egipčani, plačani delavci, in ne sužnji. Sužnjev ne bi nikoli pokopali v senci piramid. Odgovore o gradnji piramid smo našli prav v grobovih graditeljev piramid: zapise o gradnji, kot je Mererjev papirus, ki je nekakšen dnevnik nadzornika gradnje Keopsove piramide. Ugotovili smo tudi, da so kamenje za gradnjo prinašali iz kamnoloma, ki je bil oddaljen le 300 metrov,« prepričuje skeptike arheolog, ki je med drugim zaslužen za odkritje grobov graditeljev piramid.
Na obrobju Kaira, v bližini piramid v Gizi, so lani odprli Veliki egipčanski muzej, v katerem so po več desetletjih gradnje in urejanja zbrani največji zakladi veličastne civilizacije. V največjem muzeju na svetu največ obiskovalcev pritegne znamenita Tutankamonova maska. »Vsi gledajo Tutankamona. A prav vsak od 5000 razstavljenih predmetov je unikaten, vsak s svojo neverjetno zgodbo,« vabi v Egipt. Havasu je najljubši predmet Tutankamonov prestol s poslikavo ljubezenske zgodbe med faraonom in njegovo ženo Anhesenamon. »Vsak od njiju ima obut samo po en sandal, en par obutve za oba torej, to je prikaz njune velike ljubezni in povezanosti,« opisuje.
S sodobnimi metodami lahko mumije »oživijo«
Havas za enega bolj čustvenih v svojem življenju šteje trenutek, ko se je »iz oči v oči« srečal z mumijo faraona Tutankamona, ko so jo pred leti vzeli iz sarkofaga in jo poslali na računalniško tomografijo (CT). S sodobnimi metodami lahko mumije »oživijo«. »Takrat se je potrdilo, da faraon ni bil ubit, ampak da je luknja na temenu lobanje nastala pri mumificiranju. Kako je torej zares umrl? Bolj verjetno je, da je umrl zaradi zapletov po zlomu noge. CT je potrdil poškodbo noge in malarijo. Tutankamon je hodil s pomočjo palic, veliko so jih našli v njegovi grobnici,« našteva. S podobnimi raziskavami, tudi analizo DNK, poskušajo ugotoviti, ali katera od mumij, odkritih na tem območju, pripada slavni Nefretete, glavni ženi faraona Ehnatona. Tako bi po stoletjih ugibanj končno razkrili, kje je pokopana slavna Egipčanka. Uradno njene grobnice in mumije še niso potrdili.
Nemci nočejo nič slišati o vrnitvi Nefretete
Prav Nefretete oziroma njen najbolj znan kip je ena od bolečin egiptologa. Zahi Havas se namreč že četrt stoletja trudi, da bi Egipt dobil nazaj pomembne artefakte, ki so bili ukradeni iz države. Poziva muzeje, da prenehajo neetično prakso kupovanja ukradenih predmetov, saj s tem spodbujajo ropanje arheoloških najdišč. Ne govori o vračilu zakonito pridobljenih dragocenosti, ki so na ogled po muzejih po svetu, ampak o številnih predmetih, ki so jih ukradli ali zaradi katerih so preslepili egiptovske oblasti, da so dovolile njihov izvoz.
V prvi vrsti želi Havas v Veliki egipčanski muzej v Kairu pripeljati tri artefakte. To so kamen iz Rozete iz Britanskega muzeja, ki je ključ do razvozlavanja hieroglifov, znameniti zodiakalni strop iz templja v Denderi, ki predstavlja antično nebo in ga razstavlja pariški Louvre, ter poslikan doprsni kip Nefretete v naravni velikosti iz berlinskega Novega muzeja. Za zdaj so bili vsi poskusi neuspešni. Kdor podpira ta prizadevanja, lahko podpiše Havasovo peticijo. Arheolog hoče zbrati milijon podpisov za podkrepitev pritiska. »Pokazati moramo, da svet ve, da ti predmeti pripadajo Egiptu,« poudarja.
Iskanje Kleopatre in Marka Antonija
Zdi se, da nobena egipčanska skrivnost ne more mimo Zahija Havasa, kljub temu da nima več vidne politične funkcije, ampak je predvsem zasebni arheolog. Niti iskanje grobnice zadnje kraljice Ptolemajcev Kleopatre VII. in rimskega vojskovodje Marka Antonija, njenega ljubimca. Egiptologinja Kathleen Martinez iz Dominikanske republike, ki s Havasovo pomočjo vztrajno raziskuje na območju templja Taposiris Magna zahodno od Aleksandrije, je prepričana, da je zadnja grobnica slavnega para prav tam. Znaki so prepričljivi: tam so našli kip Kleopatrine glave, kovance z njeno podobo in imenom, še neodkrite predore pod templjem, kip boginje Izide, s katero se je Kleopatra povezovala, z zlatom prekrite sarkofage, keramične posode iz časa Ptolemajcev … A do velikega odkritja še ni prišlo. Kleopatra je gotovo izbrala kar najbolj varno mesto za svoje posmrtno življenje z Markom Antonijem.
