Ulice in kolesarske steze so s prihodom pomladi spet preplavili skuterji, mopedi in vse bolj prisotni električni skiroji. Toda to s seboj prinaša vse prevečkrat spregledano plat. Za brenčanjem in brnenjem teh malh vozil se namreč skriva smrtonosna nevarnost, ki jo poganjata mladostniška nepremišljenost in tehnološka dostopnost. Na videz neškodljivi mopedi, ki bi morali po zakonu in konstrukcijskih zmožnostih dosegati hitrosti, primerljive s hitrejšim kolesarjenjem, se na naših cestah prepogosto spreminjajo v prave projektile, ki drvijo mimo pešcev in avtomobilov. V tej smrtonosni igri pa so glavni akterji predvsem mladoletniki, ki preizkušajo meje fizike in zakona, medtem ko starši in širša družba pogosto ostajajo v blaženi ali celo namerni nevednosti.
Sandi Sheikha, izkušen policist s Postaje prometne policije Ljubljana in dolgoletni inštruktor varne vožnje, vsak dan opazuje to skrb vzbujajočo realnost iz dvojne perspektive. Njegovo delo namreč ni omejeno zgolj na sedenje v patruljnem vozilu, pač pa je kot policist na motornem kolesu v neposrednem stiku z utripom ceste, kar mu omogoča hitrejše posredovanje. Hkrati je tudi inštruktor varne vožnje.
Igra mačke in miši
Kot nam je zaupal v pogovoru, ga stanje na naših cestah skrbi, saj se število kršitev ne zmanjšuje. V enem samem dnevu so nedavno obravnavali in zasegli štiri mopede, od katerih so kar trije drastično presegali zakonsko določeno in konstrukcijsko pogojeno najvišjo hitrost.
Lov na te predelane, nevarne stroje je postal igra mačke in miši, v kateri morajo biti policisti izjemno pozorni na drobne, včasih komaj opazne podrobnosti. Ko pa merilnik hitrosti potrdi, da takšno vozilo lahko drvi bistveno hitreje in s tem odstopa od vseh norm, se prižgejo sirene. Voznika ustavijo. Kar pa ni vedno enostavna naloga, saj so ti pogosto predrzni in se želijo kontroli na vsak način izogniti z begom, pri čemer jim policisti na zmogljivih motornih kolesih večinoma uspešno prekrižajo načrte. Seveda policisti pri tem pazijo na varnost.
In ko voznika ustavijo? Za dokazovanje prekrška policija uporablja posebne prenosne merilne valje. To inovativno rešitev imajo s seboj, moped postavijo na valje, zavrtijo kolo in naprava prikaže hitrost, ki jo je vozilo v resnici sposobno doseči.
Kadar merilni valji niso na voljo, vendar policisti utemeljeno sumijo, da gre za obsežnejše in kompleksnejše nedovoljene posege v samo srce motorja, zakon omogoča odreditev izrednega tehničnega pregleda. Postopek je strog, je pojasnil Sandi Sheikha. Če voznik, ki je prepogosto prepričan o svoji nedotakljivosti, pri pregledu noče sodelovati, ga doleti dodatna globa, vozilo pa policija s pomočjo pooblaščene pogodbene avtovleke vseeno prisilno odpelje na pregled v njihovi prisotnosti. Tam strokovnjaki opravijo natančen pregled vsakega vijaka, od hitrosti in nehomologiranih delov do ustreznosti pnevmatik ter delovanja luči in smernikov.
Kazen se z vsako odkrito pomanjkljivostjo viša.
Ugotovitve teh pregledov so pogosto zastrašujoče in razkrivajo neverjetno iznajdljivost ter odsotnost pameti. Mladi mehaniki v domačih garažah izvajajo nedovoljene menjave uplinjačev, vgrajujejo neoriginalne in preglasne izpušne sisteme ter nameščajo nedovoljene filtre. Najhujše pa so drastične povečave moči, ki jih dosegajo z odstranjevanjem tovarniških blokad hitrosti, ki so bodisi mehanske bodisi elektronske, pri čemer so mladi tako spretni, da pogosto vgradijo še skrite gumbe, s katerimi poskušajo v prisotnosti policije blokado hitro ponovno aktivirati. No, strokovnjaki na tehničnih pregledih te trike vselej razkrinkajo, opozarja naš sogovornik.
Digitalna subkultura
Ekstremen, žal pa ne osamljen primer takšne blaznosti je bil nedavno obravnavani moped, uradno registriran kot dvokolo za največ 25 kilometrov na uro, ki je na valjih dosegel absurdnih 94,5 kilometra na uro. Ta številka predstavlja absolutno grožnjo prometni varnosti, saj sam okvir takšnega vozila, ki je bil v osnovi zasnovan za nizko hitrost, in njegove šibke zavore preprosto niso sposobni prenesti sil pri tako visoki hitrosti. »To vozilo ni bilo narejeno za kaj takega. Voziti ga toliko hitreje je smrtno nevarno,« je opozoril Sheikha.
Tehnični pregled je še razkril, da je bil originalni agregat v celoti odstranjen in nadomeščen z močnim, stodvajsetkubičnim motorjem, kar vozilo spremeni v neobvladljiv izstrelek.
Omenjene nedovoljene posege sicer strogo kaznujejo, saj zakon predpisuje globo v višini štiristo evrov ter odvzem registrske tablice, kar pa se zdi v primerjavi z izgubo življenja zanemarljiva posledica.
Vzroke za to tvegano početje je mogoče deloma pripisati moderni digitalni subkulturi, ki jo poganjajo družbena omrežja, med katerimi izrazito prednjači tiktok. Ta platforma je postala virtualno zbirališče, kjer se mladi vozniki radi hvalijo s svojimi predelanimi stroji, objavljajo posnetke nevarne vožnje po zadnjem kolesu in izvajajo razne akrobacije v javnem prometu.
Kot še ugotavljajo policisti, je prisoten močan element medvrstniškega pritiska in neprestanega dokazovanja drug drugemu, pri čemer opozorila o nevarnosti naletijo na gluha ušesa.
V tej kompleksni enačbi varnosti ključni in pogosto manjkajoči člen predstavljajo – starši. Čeprav za krmilom teh strojev sedijo mladoletniki, ki radi preizkušajo svoje meje in se ne zavedajo popolnoma posledic svojih dejanj, zakonodaja zelo jasno določa, da so starši kot zakoniti zastopniki posredno odgovorni za njihovo ravnanje v prometu. Zdi se, da mnogi živijo v zanikanju ali pa so preprosto premalo vpleteni v življenje svojih otrok, da bi opazili očitne znake nevarnosti.
Sandi Sheikha še poudarja, bi morali biti starši največji in prvi policisti svojih otrok, toda žal praksa prepogosto kaže, da se ti neradi vpletejo. Ko pa pride do nesreče, jim je žal.
Problematika predelanih in prehitrih vozil ni omejena zgolj na klasične mopede. Zelo podobna, če ne celo bolj zahrbtna nevarnost se skriva v električnih skirojih. Zakonodaja je tudi tukaj kristalno jasna. Električni skiroji, ki presegajo maksimalno konstrukcijsko določeno hitrost 25 kilometrov na uro, se v Sloveniji sploh ne bi smeli prodajati in uporabljati v javnem prometu. Tisti, ki to hitrost presegajo, so v prekršku in voznika avtomatsko doleti visoka globa v višini 250 evrov.
Kruta statistika
Kljub temu so naše kolesarske steze in pločniki polni masivnih električnih skirojev, ki drvijo bistveno hitreje od dovoljenega. Policija hitrost teh vozil prav tako ugotavlja z uporabo prenosnih valjčkov, saj zakonodaja zanje trenutno še ne omogoča odreditve celostnega izrednega tehničnega pregleda, zato so se možje v postavi prilagodili in našli pot za učinkovit nadzor.
Vse te kršitve, predelave in ignoriranje pravil se na koncu združijo v kruto statistiko, ki ne dopušča izgovorov. Vozniki skirojev, mopedisti ali motoristi so neizpodbitno med najbolj ranljivimi in ogroženimi udeleženci v cestnem prometu. Razlog za to je preprost. Nasprotno od voznikov avtomobilov, ki so obdani z močno varnostno kletko iz jekla, zračnimi blazinami in deformacijskimi conami, vozniki dvokoles ob trku nimajo popolnoma nobene zaščite. Njihovo telo ob padcu ali trku neposredno prevzame vso uničujočo kinetično energijo.
Statistika preteklega leta je srhljiva, saj je bilo na naših cestah kar trideset smrtnih žrtev izključno med vozniki enoslednih vozil. To je grozljiva številka, ki kaže, da se stanje ne izboljšuje.
Toda tragična resničnost naših cest je takšna, da ljudje ne umirajo zgolj v trčenjih, ki bi bila posledica hitrosti. Policija, kot so nam povedali, obravnava smrtne primere tudi pri vožnji lahkih motornih vozil, kjer je bila hitrost udarca razmeroma nizka. Toda tudi pri takšnih hitrostih ob nenadnem zaviranju sprednje kolo hitro zdrsne, in če ob padcu glava brez ustrezne zaščite z vso silo udari v tla, so poškodbe lobanje lahko hude. Takšne podobe ostanejo za vedno vrezane v spomin policistov, ki morajo obravnavati posledice tistega, kar se je začelo kot nedolžna mladostniška zabava.
