Preteklo leto je bilo tretje najtoplejše v zgodovini meritev, kljub klimatskemu pojavu La Niña, ki običajno prinaša hladilni učinek. Po podatkih službe Copernicus je bilo leto 2025 le malenkost hladnejše kot leto 2023, leto 2024 pa ostaja najtoplejše doslej. Vendar bi leto 2026 lahko podrlo vse rekorde. Klimatski modeli namreč kažejo na razvoj izjemno močnega pojava El Niño, ki ga nekateri že imenujejo »super El Niño« ali »Godzilla El Niño«. Ta bi nekaterim delom sveta prinesel sušo, drugim poplave, vsem skupaj pa verjetno najtoplejše leto v zgodovini.
»Trenutne napovedi kažejo, da se bo tropski Tihi ocean segreval hitreje kot kadar koli v tem stoletju. Dogaja se nekaj nenavadnega,« je za New Scientist pojasnil Adam Scaife iz britanske nacionalne meteorološke službe Met Office.
Kaj je El Niño?
Gre za naravni vremenski pojav, toplo fazo nihanja ENSO, ki vrhunec doseže ob koncu leta. Povezan je s segrevanjem površine osrednjega in vzhodnega Tihega oceana. Nasprotni pojav je La Niña (v španščini »deklica«), ko se temperature oceana nenavadno spustijo, kar globalno zniža temperature za približno 0,2 stopinje Celzija. Vendar zadnji pojavi La Niñe niso prinesli znatne ohladitve.
Pojav so pred stoletji opazili perujski ribiči, ko so tople vode dosegle vrhunec okoli božiča, zato so ga poimenovali »El Niño de Navidad« (dete oziroma mali Jezus). Prvi znanstveni zapis o njem sega v leto 1892.
Kaj prinaša »super El Niño«?
Običajni El Niño traja od devet do dvanajst mesecev in zviša globalne temperature za približno 0,2 stopinje. Severni in Južni Ameriki, Afriškemu rogu in Kitajski pogosto prinaša neurja in poplave, medtem ko se Avstralija, jugovzhodna Azija in Amazonija soočajo s sušo in vročinskimi valovi.
Če temperatura morja naraste za 2 stopinji ali več nad dolgoletnim povprečjem, govorimo o močnem oziroma super El Niñu. Zadnji tak primer v sezoni 2015/2016 je povzročil rekordne hurikane, pomanjkanje vode v Portoriku in sušo v Etiopiji. Še hujše so bile posledice v letih 1982/1983, ko je zaradi ekstremnih vremenskih razmer umrlo več kot 2000 ljudi, škoda pa je znašala 13 milijard dolarjev.
Napovedi evropskih znanstvenikov
Iz hrvaškega hidrometeorološkega zavoda (DHMZ) so sporočili, da modeli Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) predvidevajo razvoj zmernega do močnega pojava v začetku poletja.
Klimatologinja dr. Sara Ivasić za jutarnji.hr pojasnjuje: »El Niño povzroči dvig temperature zraka s premikanjem območij konvekcije v Tihem oceanu. To segrevanje se nadgradi na obstoječi trend globalnega segrevanja. Zadnji El Niño je prispeval k temu, da je bilo leto 2024 najtoplejše doslej in prvo leto, v katerem je srednja letna temperatura presegla prag 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijsko dobo.«
Vpliv na Evropo
Medtem ko je vpliv na Ameriko in Avstralijo neposreden, El Niño na Evropo vpliva le posredno. Dosedanje raziskave kažejo, da močni El Niño v severno Evropo konec zime pogosto prinese hladnejše in bolj suho vreme. V Sredozemlju in na območju Hrvaške oziroma Slovenije pa lahko v tem obdobju pričakujemo nadpovprečno deževne zime. Kljub temu je El Niño le eden izmed dejavnikov, končni rezultat pa bo odvisen od sodelovanja vseh komponent klimatskega sistema.