Čeprav posamezni polnilnik za mobilni telefon, ki po končanem polnjenju ostane v vtičnici, porabi minimalno količino električne energije, skupni učinek te pogoste potrošniške razvade predstavlja obremenitev za okolje in energetsko omrežje. Podatki kažejo, da tako imenovana fantomska poraba ne prispeva zgolj k nepotrebnim izpustom toplogrednih plinov, temveč prinaša tudi varnostna tveganja, je te dni poročala nemška revija Stern.
Televizorji, sprejemniki in druge gospodinjske naprave v stanju pripravljenosti so že dolgo znani kot glavni skriti porabniki elektrike. Ocene kažejo, da lahko povprečno gospodinjstvo zgolj zaradi naprav v stanju pripravljenosti na leto izgubi do 50 evrov. Kljub temu pa uporabniki pogosto zanemarjajo polnilnike za pametne telefone, tablice in prenosnike. Zaradi priročnosti ti po končanem polnjenju večinoma ostajajo priključeni na omrežje ob posteljah, na pisalnih mizah in v dnevnih sobah.
Kolektivni učinek
Standardni merilniki porabe električne energije pri praznih polnilnikih običajno ne zaznajo odjema, kar pri potrošnikih ustvarja lažen občutek, da naprava brez priključenega telefona ne porablja elektrike. Vendar gre za tehnično iluzijo. Transformatorji znotraj polnilnikov za vzdrževanje napetosti nenehno črpajo majhne količine električne energije.
Študija švedskega energetskega podjetja Vattenfall ugotavlja, da prazen polnilnik za mobilni telefon v enem letu v povprečju porabi približno 2,5 kilovatne ure (kWh) električne energije. Čeprav je finančni strošek za posameznika zanemarljiv, so agregirane številke presenetljive. Na primeru Nemčije, ki beleži približno 68 milijonov uporabnikov pametnih telefonov, to pomeni kar 170 milijonov kWh izgubljene energije na leto. Če te podatke sorazmerno prenesemo na Slovenijo z več kot 1,8 milijona aktivnih uporabnikov mobilnih naprav, to pomeni več kot 4,5 milijona kilovatnih ur elektrike, ki gre letno v nič – in to zgolj zaradi polnilnikov za telefone, ne da bi pri tem upoštevali še napajalnike za prenosnike in tablične računalnike.
Popoln izklop teh naprav bi na ravni večjih evropskih držav na leto preprečil nastanek več kot 80.000 ton izpustov ogljikovega dioksida.
Pametno polnjenje
Testi priljubljenih pametnih naprav (vključno z univerzalnimi polnilniki USB-C in originalnimi napajalniki uveljavljenih znamk) razkrivajo, da sodobni polnilniki prilagajajo porabo glede na stanje baterije z namenom podaljšanja njene življenjske dobe.
Polnjenje prenosnega računalnika pri 95-odstotni napolnjenosti lahko zahteva do 28 vatov (W) moči.
Priključitev prenosnega računalnika s popolnoma polno baterijo med delovanjem zahteva od 6 do 8 W.
Polnjenje praznega pametnega telefona običajno porabi okoli 7 W, medtem ko lahko aktivna tablica med polnjenjem doseže 17 W. Ko je naprava ugasnjena, pametni sistemi polnjenje omejijo (običajno na 7 W), da zaščitijo baterijo.
Skrita nevarnost požara
Strokovnjaki ob ekoloških in energetskih vidikih opozarjajo tudi na pogosto spregledano varnostno vprašanje. Polnilniki, ki so nenehno pod napetostjo, so izpostavljeni hitrejši obrabi komponent, morebitne okvare pa so za povprečnega uporabnika težko opazne. Prekomerno segrevanje in kratki stiki v poškodovanih napravah lahko hitro privedejo do nevarnosti požara.
Eden najbolj jasnih vizualnih indikatorjev okvare, na katerega morajo biti uporabniki pozorni, je rumenkasto obarvanje ohišja napajalnika ali kabla, zlasti na stičnih točkah. Ločevanje polnilnikov od vira napajanja tako ostaja preprost, a ključen preventivni ukrep za zagotavljanje varnosti v domačem okolju in zmanjšanje ogljičnega odtisa.
