Kamen, ki ga je v zibelki avstralske zlate mrzlice z detektorjem kovin odkril ljubiteljski iskalec, se je izkazal za veliko redkejšo in znanstveno pomembnejšo najdbo od zlata. Strokovnjaki iz Muzeja Melbourne so zdaj potrdili, da gre resnično za 4,6 milijarde let star meteorit, ki ponuja neprecenljiv vpogled v nastanek našega osončja.
Leta 2015 je David Hole v regionalnem parku Maryborough v avstralski zvezni državi Viktorija naletel na izjemno težko rdečkasto skalo, o čemer smo že poročali. Prepričan, da se v njej skriva velika zlata gruda – območje je namreč znano po bogatih nahajališčih zlata iz 19. stoletja – je predmet odnesel domov.
V želji, da bi prišel do domnevne plemenite kovine, je Hole uporabil žago, brusilnik, vrtalnik, kislino in celo kovaško kladivo, vendar je 17-kilogramski predmet ostal nepoškodovan. Po letih neuspešnih poskusov je skalo nazadnje predal v pregled geologom v Muzeju Melbourne.
Zgodbo so te dni znova povzeli številni avstralski mediji, vključno z The Sydney Morning Herald in Channel 10 News.
Težka skala
»Ko na Zemlji zagledate in poberete takšno skalo, ne bi smela biti tako težka,« je takrat pojasnil geolog Bill Birch. Njegov kolega Dermot Henry je dodal, da je specifičen, izklesan in jamičast videz kamna posledica taljenja njegove površine med prehodom skozi Zemljino atmosfero.
Znanstveniki so z diamantno žago odrezali majhen vzorec in ugotovili, da gre za navadni hondrit tipa H5. Meteorit, dolg skoraj 39 centimetrov, vsebuje visok delež železa in niklja ter drobne kristalizirane kapljice metalnih mineralov, imenovane hondrule. Te so nastale v primitivni solarni meglici, še preden se je iz nje izoblikoval naš planet.
Po navedbah raziskovalcev je meteorit, poimenovan Maryborough, na Zemljo padel pred 100 do 1000 leti. Arhivska poročila o svetlih meteorjih na tem območju med letoma 1889 in 1951 bi lahko bila povezana z njegovim prihodom na naš planet.
Iz asteroidnega pasu
Kemični in geološki kazalniki kažejo, da izvor predmeta sega v asteroidni pas med Marsom in Jupitrom. Od tam naj bi ga po trčenju dveh nebesnih teles izvrglo iz tirnice in ga usmerilo proti Zemlji.
»Meteoriti predstavljajo najcenejši način raziskovanja vesolja,« je poudaril Henry. »Vračajo nas v preteklost in zagotavljajo sledi o starosti, nastanku ter kemični sestavi našega osončja. Nekateri vsebujejo zvezdni prah, ki je starejši od samega Sonca, ali pa organske molekule, kot so aminokisline, ki veljajo za osnovne gradnike življenja.«
Tovrstne najdbe so izjemno redke. Čeprav so v Viktoriji našli na tisoče zlatih grud, je to šele 17. potrjeni meteorit v tej zvezni državi in drugi največji hondrit, takoj za 55-kilogramskim primerkom, ki so ga identificirali leta 2003. Geologi ocenjujejo, da je verjetnost takega naključnega odkritja skoraj "astronomsko majhna", njena znanstvena vrednost pa neprecenljiva.
