Obala grškega otoka Lefkada, priljubljene turistične destinacije, običajno prikliče podobe mirnih jadrnic in turkiznega morja. Toda na začetku maja letos je lokalni ribič v eni izmed obalnih jam naletel na nekaj povsem drugačnega. Našel je črno plovilo brez navigacijskih luči, katerega motor je še vedno tekel. Izkazalo se je, da gre za ukrajinski pomorski dron, oborožen s približno sto kilogrami eksploziva in naprednimi komunikacijskimi satelitskimi sistemi, je med drugim poročal Kyiv Post.
Incident je v Atenah in Bruslju sprožil preplah. Grški obrambni minister Nikos Dendias je ta dogodek označil za »izjemno resno težavo« in zahteval opravičilo Kijeva, zunanja ministrstva pa so izmenjala ostre diplomatske note. Toda onkraj diplomatskega spora leži veliko bolj pomembno vprašanje. Če lahko ukrajinski kamikaze droni neopazno operirajo v Jonskem morju, ali lahko dosežejo tudi Jadransko morje?
Od Črnega morja do Sredozemlja
Ukrajina je s pomorskimi droni, kot sta modela Magura V5 in Kozak Mamai, v zadnjih dveh letih popolnoma spremenila pravila pomorskega vojskovanja. Čeprav ukrajinska mornarica praktično ne obstaja, so ti poceni in smrtonosni droni rusko črnomorsko floto prisilili v umik.
Toda dron na Lefkadi ni bil namenjen ruskim vojnim ladjam. Po ocenah grških preiskovalcev in evropskih obveščevalcev je bil del širše operacije, usmerjene proti ruski floti, mreži neoznačenih tankerjev, ki prevažajo rusko nafto in s tem obhajajo mednarodne sankcije.
Prisotnost drona v Jonskem morju, ki predstavlja naravna morska vrata v Jadran, pa močno spreminja varnostno kalkulacijo.
Tehnika in matične ladje
Kako se je dron sploh znašel v grških vodah? Ideja, da bi takšno plovilo samostojno preplulo pot od ukrajinske Odese, skozi strogo nadzorovani Bospor in Dardanele ter prečkalo celotno Egejsko morje, ne da bi ga zaznali turški ali grški radarji, je praktično nemogoča.
Zato vojaški analitiki opozarjajo na dve veliko bolj verjetni – in zaskrbljujoči – možnosti.
Droni, ki so pogosto dolgi zgolj okoli pet metrov, bi lahko v Evropo prispeli razstavljeni v tovornjakih pod krinko komercialnega tovora, nato pa bi jih obveščevalci sestavili in splovili z osamljene obale v Sredozemlju.
Vse bolj verjetna pa je teorija (ki jo raziskujejo tudi grški preiskovalci), da so Ukrajinci uporabili neoznačene komercialne ladje v mednarodnih vodah Sredozemlja. Te služijo kot mobilna izstrelitvena ploščad, s katere bi drone neopaženo spustili v morje, ko bi se tarča približala.
Sistemi, kot je Magura, imajo doseg okoli 800 kilometrov in lahko z avtonomijo 60 ur dosežejo hitrosti do 80 km/h. Z izstrelitvene točke v osrednjem Mediteranu ali severnem Jonskem morju bi plovilo zlahka prečkalo Otrantska vrata in vstopilo v Jadransko morje.
Jadranska ranljivost
Jadransko morje je ena najpomembnejših energetskih in gospodarskih žil v Evropi. Pristanišča, Omišalj na Hrvaškem (kjer stoji ključni naftni terminal Janaf) in Koper pri nas, dnevno gostijo ogromno število komercialnih plovil in tankerjev. Obenem je to zaprto, ozko morje, polno na tisoče potniških križark, trajektov in turističnih jadrnic.
Če bi se kampanja proti ruski senčni floti dejansko preselila v Jadran, bi bile posledice lahko katastrofalne. Kot je opozoril grški namestnik ministra za pomorstvo, Stefanos Gikas ob najdbi na Lefkadi: »Če bi takšno plovilo – črna stvar brez navigacije, polna eksploziva – izgubilo povezavo ali nadzor in zadelo turistično ladjo, bi šla ta na dno.«
Tudi uspešen vojaški udar na ruski naftni tanker bi v Jadranskem morju pomenil nepredstavljivo ekološko katastrofo. Naftni madež v tako zaprtem ekosistemu bi uničil turistično gospodarstvo na hrvaški, italijanski in slovenski obali ter povzročil dolgotrajno okoljsko škodo.
Nova resničnost na pragu Evrope
Najdba na otoku Lefkada je torej resno opozorilo. Atene so evropskim zaveznikom in Natu jasno sporočile, da Sredozemlje »ne sme postati vojaško prizorišče«, Kijev pa je soočen z ostrimi protesti zaradi ogrožanja civilne plovbe. Glede primera v Grčiji: medtem ko se zdi, da se ukrajinska stran zanaša na taktični molk, tehnična analiza in vgrajeni komunikacijski sistemi najdenega plovila nedvoumno kažejo na ukrajinski izvor in njeno širšo operacijo na tem območju.
Varnostni sistemi ob jadranski obali se bodo morali prilagoditi novi realnosti. Države članice EU na tem območju doslej niso bile prisiljene resno razmišljati o asimetričnih pomorskih grožnjah v svojih teritorialnih vodah. Dron, ki je s prižganim motorjem in stotimi kilogrami eksploziva nasedel v turistični jami, pa je predvsem opozorilo, da moderna vojna zlahka prestopi klasične črte fronte.
Od Jonskega do Jadranskega morja pa je, mimogrede, zelo kratka plovba.
