Odločitev o tem, ali naj hišna mačka biva izključno v zaprtih prostorih ali naj ima prost izhod v naravo, ima po ugotovitvah veterinarske stroke kar pomembne posledice na njeno zdravje in pričakovano življenjsko dobo. Najnovejši statistični podatki namreč kažejo precejšnjo razliko. Medtem ko notranje mačke v povprečju živijo od 10 do 15 let, se življenje tistih s prostim izhodom pogosto konča že v pičlih dveh do petih letih, je nedavno poročal portal Daily Paws.
Strokovnjaki z veterinarske fakultete kalifornijske univerze UC Davis in iz organizacij, kot je Animal Humane Society, opozarjajo, da so mačke na prostem izpostavljene mnogim nevarnostim. V mestnih in primestnih okoljih so najpogostejši vzroki za prezgodnjo smrt prometne nesreče in napadi drugih živali, sledijo pa jim hude nalezljive bolezni, paraziti in zastrupitve s kemikalijami, kot so strupi za glodalce.
Veterinar dr. Douglas Payne je v nekem intervjuju opozoril, da življenje izključno v stanovanju sicer prinaša drugačne zdravstvene izzive, ki pa so v veliki meri obvladljivi. »Notranje mačke so praviloma bistveno manj fizično aktivne, kar povečuje tveganje razvoja sladkorne bolezni, debelosti, artritisa in srčno-žilnih obolenj,« je poudaril. Kljub temu pravi, da so zunanje nevarnosti nepredvidljive, medtem ko je notranje okolje mogoče nadzorovati.
V javnosti se pogosto pojavlja argument, da mačke za svoje duševno zdravje in naravne nagone potrebujejo svobodo. Organizacija International Cat Care temu pritrjuje, in sicer ugotavlja, da imajo zunanje mačke statistično manj vedenjskih težav, kot sta uničevanje pohištva s praskanjem in opravljanje potrebe zunaj mačjega stranišča, saj niso podvržene tolikšni frustraciji in dolgčasu.
Vendar pa sodobna veterinarska praksa kaže, da prost izhod ni edina rešitev za preprečevanje dolgčasa. Življenjski prostor v zaprtih prostorih je mogoče in nujno ustrezno obogatiti. Skrbnik lahko naravne nagone po plezanju, skrivanju in lovu zadovolji s postavitvijo visokih plezalnikov, praskalnikov in interaktivnih igrač. Posebej učinkovita je postavitev opazovalnega mesta ob oknu. Če zunanjo okolico dopolnimo s ptičjo krmilnico, to mački zagotavlja ure vizualne stimulacije, vsakodnevna aktivna igra s človekom pa lahko uspešno nadomesti telesno aktivnost, ki bi jo žival sicer dobila zunaj.
Za skrbnike, ki kljub statistikam vztrajajo pri tem, da njihove ljubljenke potrebujejo svež zrak, veterinarji priporočajo varne alternative. Vse bolj priljubljena so z mrežo ograjena zunanja bivališča, mačje terase ali pa postopno navajanje mačke na sprehode z ustrezno oprsnico in povodcem.
Če se skrbniki živali vendarle odločijo za klasične proste izhode, pa svetujejo nekaj varnostnih ukrepov. Osnova je mikročipiranje, ki omogoča identifikacijo živali v primeru, da ta pristane v zavetišču. Prav tako sta nujna cepljenje ter uporaba preventivnih sredstev proti klopom in bolham vse leto. Priporočajo zadrževanje živali v hiši vsaj v nočnem času, ko je tveganje nesreč in spopadov med živalmi največje.
Pod črto: če sledimo nasvetom strokovnjakov, je strogo notranje bivanje z obogatenim okoljem najvarnejša izbira za dolgo mačje življenje.
