Nekateri evropski mediji so se te dnirazpisali o zanimivem in za mnoge presenetljivem podatku: kako dolgo pravzaprav traja jesen življenja? Nedavne analize pri Nemcih, denimo, o katerih je obširno pisal tudi Stern, razkrivajo, da nemški upokojenci danes v pokoju preživijo povprečno 20,5 leta. Zgovoren je še podatek, da je bila še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ta številka skoraj pol manjša, okoli 10 let. Kaj pa v Sloveniji?
Ko se zjutraj prebijamo skozi promet ali nestrpno čakamo na konec delovnega dne, se marsikdo tolaži z mislijo na tisti obljubljeni čas, ko budilke ne bodo več potrebne. Toda koliko časa nam bo po slovenski statistiki na koncu dejansko ostalo? Je ta čas res tako kratek, kot se včasih bojimo?
Če pogledamo uradne podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je slika v Sloveniji še kako zanimiva in v marsičem prekaša nemško (če jo vzamemo kot merilo).
Slovenske ženske v povprečju starostno pokojnino prejemajo dobrih 24 let meseca. Moški na drugi strani v pokoju preživijo 18 let.
Pogled nazaj
Če se vam zdi to malo ali pa morda presenetljivo veliko, poglejmo v preteklost. V začetku devetdesetih let, v času osamosvojitve Slovenije, je bila slika povsem drugačna. Moški so takrat v pokoju preživeli okoli 14 let, ženske pa 15 let. Od takrat do danes se je naša življenjska doba izrazito podaljšala. Medicina je napredovala, živimo bolj kakovostno in opravljamo manj fizično izčrpavajočih poklicev kot nekoč.
Zgodil pa se je zanimiv paradoks. Čeprav se je zakonsko določena starost za upokojitev v zadnjih desetletjih zvišala (nazadnje z reformo ZPIZ-2, ki je poenotila pogoje), se je čas prejemanja pokojnine drastično podaljšal. Pri slovenskih ženskah celo za več kot 9 let.
| Leto / Obdobje | Moški | Ženske | Razlika | Opomba |
|---|---|---|---|---|
| 1992 | ~13 let 11 mes. | ~15 let | +1 leto 1 mes. | Čas po osamosvojitvi; nižja upokojitvena starost |
| 2000 | 15 let 11 mes. | 17 let 1 mes. | +1 leto 2 mes. | Uveljavitev reforme ZPIZ-1 |
| 2011 | 16 let 4 mes. | 21 let 8 mes. | +5 let 4 mes. | Stanje pred reformo ZPIZ-2 |
| 2020 | 18 let 2 mes. | 25 let 6 mes. | +7 let 4 mes. | Vrh povprečne dobe prejemanja starostne pokojnine |
| Zadnji podatki | 18 let | 24 let 2 mes. | +6 let 2 mes. | |
| Vir podatkov: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) – Letna poročila in Mesečni statistični pregledi (uživalci, ki jim je v tistem letu prenehala pravica do starostne pokojnine), Analiza učinkov pokojninske reforme ministrstva, SURS. | ||||
Zakaj takšna razlika med spoloma? Razlika več kot šestih let med slovenskimi moškimi in ženskami je precejšnja (v Nemčiji, na primer, ta razlika znaša dobre tri leta). Razlogov za to je pri nas več. Prvi je čista biologija in življenjski slog. Slovenke statistično živijo dlje od moških in pogosteje dočakajo visoko starost.
Drugi razlog bržkone tiči v zgodovini našega pokojninskega sistema. Današnjo statistiko namreč še vedno močno krojijo generacije žensk, ki so se po stari zakonodaji lahko upokojevale mlajše in pod ugodnejšimi pogoji kot moški.
Odlična novica
Ta podaljšan čas v pokoju je seveda odlična novica. Pomeni, da upokojitev ni več zgolj kratek počitek na koncu poti, preden se poslovimo, ampak za marsikoga predstavlja tretjino življenja. To je nov življenjski cikel – čas za hobije, potovanja, drugo kariero in vnuke.
Če slovenske podatke postavimo ob bok tistim iz držav, kot so Francija, Italija in Španija, vidimo, da kljub podaljševanju življenjske dobe pri nas še vedno preživimo opazno manj časa v pokoju, kar še posebej velja za moške. Po podatkih mednarodnih raziskav (kot so poročila OECD) sodijo omenjene tri države v sam evropski vrh po pričakovani dolžini jeseni življenja.
V Franciji, na primer, moški v pokoju v povprečju preživijo 23,5 leta, ženske pa 27 let. Zelo podobno visoke številke beležita tudi Španija in Italija, kjer upokojenke prav tako uživajo več kot 26 let pokojnine, moški pa krepko presegajo 20 ali celo 21 let.
Medtem ko so Slovenke torej s 24 leti relativno blizu mediteranskim vrstnicam, pa slovenski moški z 18 leti za svojimi zahodnimi in južnimi sosedi precej zaostajajo (za francoskimi za več kot pet let). Razlog za to odstopanje tiči predvsem v dejstvu, da imajo prebivalci teh držav eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob na svetu, kar jim ob primerljivi upokojitveni starosti omogoča precej daljše obdobje uživanja pokojnine.
