V Franciji se nadaljujejo težave z oskrbo z gorivom, medtem ko se pritisk na evropski naftni trg povečuje. Delež francoskih bencinskih servisov s pomanjkanjem vsaj ene vrste bencina ali dizla se iz dneva v dan povečuje, ne gre pa spregledati niti napovedi iz Savdske Arabije, kjer se napadi hutijevcev na cilje v državi nadaljujejo, zaradi česar nekatere evropske rafinerije oktobra ne bodo prejele dogovorjenih količin surove nafte.
Za zdaj še ni mogoče govoriti o splošnem pomanjkanju goriva v Evropski uniji. Evropska komisija je 8. septembra sporočila, da na ravni EU ni bilo neposrednih težav z varnostjo oskrbe, saj povpraševanje po dizlu in letalskem gorivu pokrivajo evropske rafinerije in alternativne dobave s svetovnih trgov. Toda hkrati je opozorila, da bi lahko nadaljnji razvoj razmer na Bližnjem vzhodu in običajno jesensko-zimsko povečanje povpraševanja v prihodnjih tednih in mesecih trg dodatno zaostrila.
V Franciji težave že čutijo vozniki
Posledice so za zdaj najbolj otipljive v Franciji, kjer težave z gorivom niso več zgolj vprašanje visokih cen. Razmere na bencinskih črpalkah se namreč iz dneva v dan slabšajo. Po najnovejših podatkih je bilo danes ob 9. uri zjutraj brez vsaj enega od glavnih goriv oziroma z motnjami pri oskrbi približno 15 odstotkov oziroma približno 1500 od okoli 9900 bencinskih servisov. Še v petek je delež znašal 11 odstotkov, dan pozneje 13 odstotkov.
Najhuje je v regiji Grand Est, kjer ima težave že 20 odstotkov servisov. V Pays de la Loire je delež 17-odstoten, po 16 odstotkov pa v Centre-Val de Loire, Normandiji in Occitaniji. Tudi v Île-de-France, kjer je Pariz, se je delež v dveh dneh povečal z osmih na 13 odstotkov, poroča spletna stran prix-carburants.gouv.fr.
Pri teh številkah je pomembna ena podrobnost: ne pomeni, da na 15 odstotkih francoskih bencinskih servisov sploh ni goriva, saj francoski sistem kot težavo šteje že situacijo, ko na servisu zmanjka ene vrste goriva, ki je sicer v ponudbi. Podatki temeljijo tudi na prijavah upravljalcev servisov, začasno zaprte črpalke iz drugih razlogov pa niso vključene.
Francoska vlada je že sredi tedna pojasnjevala, da težav ne povzroča zgolj pomanjkanje goriva, temveč tudi pritisk na logistično verigo. Približno devet desetin servisov, ki so imeli težave, je bilo iz omrežja TotalEnergies. Naftni velikan namreč še naprej omejuje ceno bencina in dizla, zaradi česar se je na njegove črpalke usmerilo več voznikov. Večje povpraševanje pomeni tudi hitrejšo prodajo in posledično večji pritisk na ponovno polnjenje zalog.
Francoske oblasti so zaradi razmer že dovolile nekatere prilagoditve delovanja rafinerij. V rafineriji Port-Jérôme so na primer proizvodnjo povečali za deset odstotkov, pri drugih pa so lahko prestavili vzdrževalna dela, da bi čim bolj povečali proizvodnjo. Vlada je poleg tega sprejela ukrepe za lažje premikanje tovornjakov z gorivom.
Dizel vse dražji
Težave z dobavo prihajajo v času, ko so cene goriva že zelo visoke. Po podatkih Roole Data je bil liter dizla v Franciji 19. septembra povprečno 2,405 evra, liter bencina SP95-E10 pa 2,175 evra. Cena dizla je tako dosegla najvišjo raven v letošnjem obdobju spremljanja. Na pritisk na evropski trg pa ne vplivajo samo razmere v Franciji, temveč predvsem vse bolj napeta svetovna dobava nafte in naftnih derivatov.
S&P Global je 15. septembra dosegel rekordno ceno evropskega dizla. Cena 10-ppm dizla za severozahodno Evropo je dosegla 1642,25 dolarja za tono, kar je najvišja vrednost, odkar Platts oziroma S&P Global spremlja ta podatek. Rekord je isti dan dosegel tudi sredozemski trg, kjer je cena znašala 1664,75 dolarja za tono.
Analitiki razmere povezujejo s kombinacijo več dejavnikov: motnjami pri dobavi surove nafte, nizkimi zalogami in vse bolj napetim trgom srednjih destilatov, med katere sodi tudi dizel. Dodatni pritisk predstavlja tudi ruska omejitev izvoza dizla, ki je bila podaljšana do oktobra.
Savdska Arabija odpoveduje del dobav Evropi
Zdaj se je pojavil še nov pomemben element. Saudi Aramco je najmanj dvema evropskima rafinerijskima kupcema sporočil, da oktobra ne bosta prejela dogovorjenih količin surove nafte. Do odločitve je prišlo po napadu na ključno savdsko naftovodno povezavo, ki vodi do pristanišča Janbu ob Rdečem morju.
Napad je poškodoval tri črpalne postaje na 1200 kilometrov dolgem vzhodno–zahodnem naftovodu. Zaradi poškodb je bila prekinjena običajna dobava nafte proti Janbuju, od koder je Savdska Arabija oskrbovala tudi evropske kupce. Reuters poroča, da si Aramco prizadeva naftovod delno znova zagnati v nekaj dneh, popolno obnovo delovanja pa pričakujejo v približno šestih tednih.
Investing.com, ki se sklicuje na poročanje Bloomberga, navaja, da evropski kupci savdsko nafto običajno prejemajo na podlagi dolgoročnih pogodb z rednimi mesečnimi dobavami. Za oktober teh dobav za prizadete kupce ne bo. Evropske države OECD so junija iz Savdske Arabije uvažale približno 577.000 sodov nafte na dan.
To pa še ne pomeni, da bodo evropske bencinske črpalke zaradi tega jutri ostale prazne. Gre predvsem za surovo nafto, namenjeno rafinerijam, ne za neposredno ustavitev dobave bencina ali dizla potrošnikom.
Poljska že išče druge dobavitelje
Med evropskimi podjetji, ki so zaradi savdskih težav že iskala alternative, je poljski energetski velikan Orlen. Približno 40 odstotkov njegove surove nafte je prihajalo iz Savdske Arabije, zato je podjetje začelo iskati dodatne količine drugod.
Orlen je po poročanju Reutersa kupil 16 dodatnih pošiljk surove nafte, s katerimi želi zagotoviti nemoteno delovanje svojih rafinerij na Poljskem, v Litvi in na Češkem tudi v oktobru. Nadomestne količine prihajajo oziroma jih iščejo na Norveškem, v Veliki Britaniji, Alžiriji, Kazahstanu, Azerbajdžanu in v Ameriki. Podjetje je hkrati poudarilo, da njegove rafinerije zaradi savdskega izpada za zdaj nimajo težav z oskrbo.
To kaže na pomembno razliko med motnjo v dobavi surove nafte in dejanskim pomanjkanjem goriva na bencinskih servisih. Rafinerije lahko manjkajočo nafto nadomestijo z drugimi dobavitelji, vendar takšno preusmerjanje tovora praviloma pomeni dodatne stroške in lahko še poveča pritisk na cene.
Težava ni več samo francoska
Reuters je sredi tedna poročal, da se Evropa sooča z velikimi težavami pri dobavi dizla in letalskega goriva. Na trg hkrati vplivajo motnje na Bližnjem vzhodu, omejitve ruskega izvoza dizla ter težave v drugih delih svetovne energetske infrastrukture. Savdska Arabija skuša del izpada nadomestiti tudi s preusmerjanjem dobav prek Omana, kjer je začela uporabljati pretovarjanje nafte z ladje na ladjo.
Za evropske voznike je trenutno najbolj neposreden problem cena goriva, za rafinerije pa vprašanje, kako zagotoviti zadostne količine surove nafte. Če bodo motnje na Bližnjem vzhodu trajale, hkrati pa bodo ostale omejene tudi dobave ruskega dizla, bo pritisk na evropski trg naftnih derivatov še naprej velik.
Francija je trenutno najbolj viden primer, ker vozniki posledice že neposredno občutijo na bencinskih servisih. Vendar težave niso omejene na eno državo. Francoski primer hkrati kaže, kako lahko kombinacija omejene ponudbe, povečanega povpraševanja in logističnih težav povzroči motnje na posameznih črpalkah, še preden bi prišlo do splošnega pomanjkanja goriva na ravni vse države.
Podoben primer smo letos spomladi videli tudi v Sloveniji. Marca so se zaradi motenj v distribuciji pojavile težave pri oskrbi posameznih bencinskih servisov, vlada pa je zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe sprejela več izrednih ukrepov, med drugim je za pomoč pri prevozih goriva aktivirala dodatne transportne zmogljivosti Slovenske vojske. Ob tem je vlada poudarila, da goriva na širši regionalni ravni ni primanjkovalo.
Izkušnja je pomembna tudi za sedanje razmere: motnje na posameznih bencinskih servisih še ne pomenijo nujno, da goriva primanjkuje v vsej državi. Če pa bi se težave z dobavo surove nafte in naftnih derivatov podaljševale in bi hkrati naraščalo povpraševanje, bi lahko bile posledice za evropske voznike vse bolj neposredne.
