Vse pogosteje se tako pri nas kot v tujini v izobraževalnih krogih prižigajo rdeči alarmi. Otroci, ki danes prestopajo prag prvega razreda osnovne šole, se pogosto spopadajo s primanjkljaji, ki so bili še pred nekaj desetletji nepredstavljivi. Ne gre za to, da ne bi znali brati ali računati – težava se pogosto skriva v samih temeljih: v osnovnih motoričnih veščinah.
Kaj opažajo na zdravniških pregledih in v šolah?
Podatki in opažanja iz širšega evropskega prostora, o katerih redno poročajo tudi večji tuji mediji, kot je nemški Bild, kažejo na zelo skrb vzbujajoč trend. Redni zdravniški pregledi pred vstopom v šolo, ki jih izvajajo pediatri v Nemčiji, razkrivajo, da ima vse več šestletnikov hude težave tako z grobo kot fino motoriko.
Zdravniki opažajo, da nekateri otroci ne zmorejo obdržati ravnotežja na eni nogi, ujeti žoge ali celo varno, z izmeničnim korakom, hoditi po stopnicah. Še bolj izrazit je padec finomotoričnih sposobnosti. Ogromno otrok ne zmore pravilno držati svinčnika (tako imenovani triprstni prijem), težave imajo z zavezovanjem vezalk in ne znajo varno ter natančno uporabljati navadnih škarij za papir.
Heinz-Peter Meidinger, nekdanji dolgoletni predsednik nemškega združenja učiteljev (Deutscher Lehrerverband), je ob analizi pomanjkanja osnovnih šolskih kompetenc ostro opozoril na ta trend. »Pomanjkanje osnovnih kompetenc je tisto, kar nas najbolj skrbi. Kolegi iz osnovnih šol na terenu poročajo o grozljivih primanjkljajih. Tisto, kar otrokom manjka v prvih letih in predstavlja ključne temelje, je kasneje izjemno težko nadoknaditi.«
Postajamo priča »generaciji nerodnih«
Razlogov za ta upad stroka ne pripisuje otrokom samim, temveč prepletu sodobnega načina življenja in spremenjenemu družinskemu tempu. Ključni dejavniki vključujejo:
Zasloni namesto igrišč: Pametni telefoni in tablice so tihi tatovi motorike. Medtem ko drsenje po zaslonu zahteva minimalen gib enega prsta, prosta igra zunaj uči telo ravnotežja, koordinacije, moči in zavedanja v prostoru.
Pomanjkanje časa in preveč zaščitniški starši: V hitrem tempu vsakdana starši pogosto stvari naredijo namesto otrok; jim zapnejo gumbe, odrežejo papir, jih obujejo, ker je to pač hitreje. Prav tako iz strahu pred poškodbami starši otroke prehitro ustavijo pri naravnem raziskovanju – denimo pri plezanju po drevesih ali skakanju s stožcev.
Manj »ustvarjalnega nereda« doma: Dejavnosti, kot so gnetenje testa, trganje in mečkanje papirja, prebiranje drobnih predmetov (denimo fižola) ali natančno barvanje s suhimi barvicami, so ključne za razvoj finih mišic v zapestju in prstih. Te mišice so kasneje nujno potrebne za učenje pisanja.
Kaj svetuje stroka?
Pediatri in otroški psihologi si delijo enotno mnenje: duševno in fizično zdravje otrok je treba krepiti preventivno, v varnem domačem okolju, preden se zaradi motoričnih zaostankov razvijejo resne učne ali psihološke težave v šoli. Otrok, ki mu osnovne stvari ne gredo od rok, namreč hitro izgubi motivacijo in samozavest.
Za izboljšanje stanja ne potrebujete dragih didaktičnih igrač. Rešitev se skriva v vrnitvi k osnovam. Vključite otroke v vsakodnevna gospodinjska opravila – naj vam pomagajo pri rezanju mehke zelenjave, naj ročno gnetejo testo za pico, naj se na dvorišču igrajo z vodo, peskom in blatom ter naj čim več časa preživijo zunaj na neravnih terenih (v gozdu, na travniku). Gibanje namreč ni le telovadba za telo, temveč dokazano neposredno vpliva tudi na razvoj otrokovih možganov.
