Banane so ena najbolj priljubljenih vrst sadja v slovenskih gospodinjstvih, toda hitro zorijo in temnijo, tako da (pre)pogosto in (pre)hitro končajo v smeteh. Da bi to preprečili, sadeže pogosto pospravimo v hladilnik ali pa jih pustimo v klasični posodi za sadje na kuhinjskem pultu. Strokovnjaki Evropskega sveta za informacije o hrani (EUFIC) pa v nedavno objavljenem poročilu opozarjajo, da sta obe metodi napačni, rešitev pa se skriva v nadzoru temperature in plinov.

Glavni krivec za hitro propadanje banan je etilen, naravni plin, ki ga sadež proizvaja sam. Ker banane spadajo med klimakterično sadje, proces zorenja poteka tudi po tem, ko so že obrane. Etilen deluje kot nekakšen plinasti hormon, ki pospešuje pretvorbo škroba v sladkorje ter spreminja barvo olupka iz zelene v rumeno in na koncu v rjavo. Težava nastane, ker se sproščanje etilena z zorenjem povečuje, kar ustvarja verižno reakcijo.

Poleg tega ta plin ne vpliva samo na banano, temveč tudi na njeno okolico. Jabolka, hruške ali paradižniki, shranjeni v isti posodi, so tako neprestano izpostavljeni oblaku etilena, zaradi česar hitreje propadejo tudi sami. Toplota v ogrevanih kuhinjah in neposredna sončna svetloba to proizvodnjo še dodatno pospešita.

Čezmerno dozorelih banan, ki se jim kljub vsem ukrepom nismo mogli izogniti, ni treba zavreči. Olupljene lahko v zamrzovalniku počakajo več mesecev in postanejo odlična osnova za smutije, domače sladolede in peciva.

Mnogi zato banane prestavijo v hladilnik, kar pa po navedbah znanstvenikov povzroči novo težavo. Pri temperaturah pod 12 stopinj Celzija tropski sadež namreč doživi temperaturni šok. Njegov olupek lahko v nekaj urah popolnoma počrni, čeprav sama sredica ostane nepoškodovana in užitna.

Kje je torej idealno mesto za shranjevanje? Strokovnjaki poudarjajo, da zlata sredina leži med 13 in 15 stopinjami Celzija. V tem temperaturnem oknu se proces zorenja upočasni, ne da bi mraz poškodoval zunanji videz. Namesto na kuhinjskih pultih bi morale banane svoje mesto torej najti v temnih, zračnih shrambah, kleteh ali hladnejših predsobah.

Za dodatno podaljšanje svežine priporočajo še nekaj preprostih trikov. Recimo, obešanje šopa banan na namenski kavelj, kar preprečuje udarnine na dnu sadežev in omogoča kroženje zraka.

Zgornji del šopa lahko ovijemo v plastično ali aluminijasto folijo, kar omeji izmenjavo plinov in upočasni zorenje.

Če pa posamezna banana zori hitreje od drugih, jo je treba takoj ločiti, da preprečimo prenos etilena na preostale sadeže.

Hladilnik pa kljub vsemu ni popolnoma prepovedan. Ko banane že dosežejo želeno stopnjo zrelosti in jih želimo ohraniti v takšnem stanju, jih lahko prestavimo na hladno. Mraz bo zaustavil nadaljnje mehčanje sredice, medtem ko videz olupka takrat ni več ključen.

Tudi čezmerno dozorelih banan, ki se jim kljub vsem ukrepom nismo mogli izogniti, ni treba zavreči. Olupljene lahko v zamrzovalniku počakajo več mesecev in postanejo odlična osnova za smutije, domače sladolede in peciva.

Priporočamo