Valentin Grüner odpre ogrado odrasle levinje v Bocvani. Kar je na prvi pogled videti kot napad, je v resnici nenavaden izraz navezanosti, ki mu na družbenih omrežjih sledi na milijone ljudi.
Grüner odmakne zapah in odpre visoka kovinska vrata. Komaj se mu uspe umakniti korak nazaj, že proti njemu plane odrasla levinja in ga podre na tla. Toda to ni napad. 180 kilogramov težka zver se z glavo drgne ob njegovo, s prednjimi tacami pa ga objame okoli vratu. To je njen način pozdravljanja – Grüner ga opisuje kot »izraz ljubezni«, piše Focus.
Njuno nenavadno prijateljstvo spremljajo milijoni
Takšne prizore med Grünerjem, ki prihaja iz nemške dežele Baden-Württemberg, in Sirgo je mogoče videti na številnih posnetkih na družbenih omrežjih. Njuno nenavadno razmerje spremljajo ljudje po vsem svetu na instagramu in tiktoku.
Na posnetkih je Grüner bos, v kratkih hlačah in majici, medtem ko s Sirgo tava po puščavi Kalahari, se z njo preriva po prašnih tleh ali skupaj z njo odhaja na lov.
Sirga ni udomačena levinja, temveč živi v naravi. Grüner jo je sicer vzgojil, vendar naj bi ga po njegovih besedah še vedno dojemala kot člana svoje skupine.
Pred 14 leti je našel levjo mladičko, ki jo je mati zapustila. Takrat je delal na zasebni farmi za divje živali v Bocvani. Mladička je bila stara komaj dva tedna in je skoraj negibno ležala pod grmom. Grüner se je odločil, da jo bo rešil, in jo poimenoval Sirga.
Čeprav jo je vzgajal, je bilo zanj od začetka jasno, da je ne želi udomačiti, temveč ji omogočiti čim bolj normalno življenje v divjini.
»Nikoli je nisem dresiral in je nisem ničesar učil,« pravi Grüner.
Iz Nemčije v Bocvano
Grüner je že kot otrok sanjal, da bi delal kot naravovarstvenik v Afriki. Pri 21 letih je odšel v Namibijo, kjer je delal v zavetišču za živali. Leto pozneje se je preselil v sosednjo Bocvano in se izučil za čuvaja divjih živali ter safari vodnika.
Ko je Sirgo okrepil, se je z njo vsak dan sprehajal po savani. Po njegovih besedah mu je sledila kot levja mati. Lovljenja plena se je naučila sama, po nagonu, pri 16 mesecih pa je prvič uplenila antilopo. Ker ni povsem podivjana, ji Grüner občasno še vedno prinese kos mesa.
Danes Sirga živi na območju Kalaharija, velikem približno 20 kvadratnih kilometrov, kjer se lahko prosto giblje. Ovratnica z GPS-sledilnikom Grünerju omogoča, da spremlja, kje je.
Njeno območje je del 170 kvadratnih kilometrov velikega naravovarstvenega območja, ki ga je Grüner najel v enem najbolj odročnih predelov Bocvane. Prek svojega projekta Modisa podpira znanstvene raziskave, spremlja populacije živali in pomaga državnim naravovarstvenim službam pri njihovem štetju. Ob tem vodi tudi manjši kamp za obiskovalce na safariju.
Kljub navezanosti nevarnost ostaja
Ker je Sirga zdaj odrasla, Grüner z njo v savani preživi en dan na teden.
»Preprosto se odpeljem ven, pogledam, kje je, potem pa ves dan hodiva po naravi,« pripoveduje.
Pri tem se dobro zaveda, da ga posebna vez z levinjo ne naredi neobčutljivega za nevarnost. Pri njeni teži in moči lahko hitro pride do nesreče, zlasti pri njenih silovitih skokih ob pozdravu.
»Enkrat mi je zlomila rebro. Občasno me mora kdo zašiti, če ji zdrsne krempelj. Ampak vedno je ponesreči,« pravi Grüner. Ne verjame, da bi ga levinja kdaj namerno poškodovala.
Posnetke kritizirajo tudi zaščitniki živali
Družbena omrežja so Grünerja in Sirgo proslavila, čeprav tega sprva ni načrtoval. Najprej so obiskovalci njegovega kampa objavili posnetke, na katerih Sirga Grünerja pozdravlja s skoki. Pozneje je v zanimanju javnosti prepoznal priložnost za ozaveščanje o varstvu narave.
Toda organizacija za zaščito živali Pro Wildlife njegove nastope na družbenih omrežjih vidi kritično.
»Pri hitrem drsenju po objavah pogosto ostane vtis, da ne gre za divjo žival, ampak za plišasto igračo. Pri tako velikem dosegu je to še posebej problematično,« pravi strokovnjakinja organizacije Mona Schweizer.
Čeprav Grüner v svojih objavah poudarja, da gre za posebno in neponovljivo razmerje, bi lahko takšni posnetki po njenem mnenju ustvarjali napačna pričakovanja in prispevali k normalizaciji neposrednega stika z divjimi živalmi.
Želi pokazati več
Grüner je med pandemijo covida-19 napisal knjigo Löwenland o svojem življenju s Sirgo v divjini. Ta mesec izide tudi različica za otroke, januarja pa se odpravlja na večtedensko predavateljsko turnejo po Nemčiji in Švici.
Pomembno se mu zdi, da ljudje ne vidijo le posnetkov, na katerih se crklja z levinjo, ampak razumejo tudi ozadje njunega odnosa.
»Nisem prišel sem, ker bi želel imeti leva. Prav nasprotno,« pravi Grüner.
